Avto-moto zveza Slovenije: Breme zelenega prehoda ne sme pasti le na voznike

Zmanjševanje onesnaževanja in reševanje podnebne krize, za kar del odgovornosti nosi tudi promet, je po mnenju Avto-moto zveze Slovenije nujno, a gre za tako kompleksen izziv, da ga zgolj z menjavo pogona v avtomobilih ni mogoče rešiti. 

Menijo, da je treba upoštevati, kaj je naloga nacionalnih in nadnacionalnih institucij: zagotavljanje uresničevanja pravice do trajnostne mobilnosti za vse državljanke in državljane.

Predlog Unije odpira več vprašanj kot ponuja odgovorov 

Avto-moto zveza Slovenije v luči vseh predstavljenih dejstev in okoliščin poziva državo, naj pripravi celostno strategijo zelenega prehoda in v pogajanjih z Evropsko unijo upošteva specifike slovenske mobilnosti ter kakšne so v naslednjih desetletjih realne in uresničljive možnosti za zeleni (mobilnostni) prehod, katerega stroškov nikakor ne morejo nositi le vozniki osebnih vozil. 

Evropski parlament je na plenarnem glasovanju 8. junija 2022 z večino glasov sprejel stališče o predlaganih pravilih za revizijo standardov emisijskih vrednosti ogljikovega dioksida za nove avtomobile in kombinirana vozila.

S sprejetim besedilom, ki predstavlja stališče Evropskega parlamenta za pogajanja z državami članicami Evropske unije, poslanke in poslanci podpirajo predlog Evropske komisije, da se do leta 2035 doseže brezemisijska cestna mobilnost. 

Cilj Evropske unije za celotni vozni park za zmanjšanje izpustov iz novih osebnih avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil je zmanjšanje za sto odstotkov v primerjavi z letom 2021.

Vmesni cilji zmanjšanja izpustov za leto 2030 bi bili določeni na 55 odstotkov za avtomobile in 50 odstotkov za kombinirana vozila. 

Evropska komisija je namreč 14. julija 2021 v okviru svežnja 'Pripravljeni na 55' predstavila zakonodajni predlog za krepitev standardov emisijskih vrednosti ogljikovega dioksida za nove osebne avtomobile in lahka gospodarska vozila. 

Cilj predloga je prispevati k podnebnim ciljem Evropske unije do leta 2030 in 2050, zagotoviti koristi za državljane s širšo uvedbo brezemisijskih vozil, kamor sodijo boljša kakovost zraka, prihranki energije in nižji stroški za lastništvo vozila, ter spodbujati inovacije na področju brezemisijskih tehnologij.

Stališče parlamenta ambiciozno, ampak nerealno?

Rešitev problema onesnaženosti ni tako enostavna, da bi se ga dalo odpraviti zgolj z zamenjavo pogona v avtomobilih, pa opozarja Avto-moto zveza Slovenije.

Ta ocenjuje, da je predlog Evropske komisije oziroma sprejeto stališče Evropskega parlamenta sicer ambiciozno, a nerealno in preveč optimistično zastavljeno. 

»V Avto-moto zvezi Slovenije podpiramo ukrepe, ki bodo pripomogli k čistejšemu okolju in s tem tudi k večji kakovosti življenja. Ob industriji in starih kurilnih napravah svoj delež odgovornosti pri reševanju podnebne krize vsekakor nosi tudi promet, a žal rešitev problema v tem primeru ni tako enostavna, da bi se ga dalo odpraviti zgolj z zamenjavo pogona v avtomobilih,« je dejal predsednik Avto-moto zveze Slovenije Andrej Brglez.

»Treba je namreč upoštevati tako geografske okoljsko ekonomske razlike med kraji in državami kot lokalno prometne zakonitosti in usmeritve.

Tehnološki razvoj, tudi kot posledica vse bolj zahtevnih okoljskih meril Evropske unije, je v avtomobilski industriji zagotovil izjemen napredek pri očiščevanju izpustov, zato so najnovejši bencinski in dizelski avtomobili bistveno čistejši kot v preteklosti.  

Ko k temu dodamo še sicer že dobro znane širše temeljne okoljske okvire, na primer upoštevanje okoljske obremenitve v celotnem življenjskem ciklu vozila – od pridobivanja surovin, izdelave in rabe do razgradnje – in temeljno družbeno in ekonomsko težnjo po zagotavljanju dostopne mobilnosti za vse, dobi predlog Evropske komisije veliko več vprašanj kot odgovorov«, meni Brglez. 

Prihodnost trajnostne mobilnosti

Dodaja, da je v zvezi s predlogom ob že naštetih dilemah pred našo družbo še veliko drugih vprašanj – od tega, da je veliko električne energije pridobljene iz neobnovljivih virov, do tega, da bodo zahtevani hitri infrastrukturni posegi izjemen okoljski in gospodarski izziv za večino držav, vsekakor tudi za Slovenijo. 

Ob tem pojasnjuje, da je danes že veliko bolj jasno, da bo prihodnost trajnostne mobilnosti ne le multimodalna, ampak energetsko gledano tudi multigorivna, torej ne zgolj električna. 

Na predlagana stališča Evropskega parlamenta, ki so usmerjena neposredno na avtomobilski sektor, pa je treba po njegovi oceni gledati tudi skozi perspektivo trenutnih ekonomsko-energetskih in političnih razmer, kar nenazadnje potrjuje v teh dneh predstavljen super ambiciozni načrt za evropsko samooskrbo z vodikom kot enim pomembnejših energentov prihodnosti, tudi v prometu.