Kmetija Brili pri Krškem združuje tradicijo in inovacije v kmetijstvu. Nika Brili in njen mož raziskujeta nove trajnostne pristope, kot je uporaba UV-luči za zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev.

Gostja tokratne oddaje Agri Next - Kmetijstvo za prihodnje generacije na televiziji IDEA, je bila doktorica Nika Brili, strojnica in sadjarka. 

Kmetija Brili iz okolice Krškega, je neobičajna zgodba o prepletanju tradicije, inovacij in znanstvenega raziskovanja. 

Nika Brili, doktorica strojništva in raziskovalka na institutu Rudolfovo - Znanstveno in tehnološko središče Novo mesto, skupaj z možem vodi majhno kmetijo, ki je zrasla na ostankih starega sadovnjaka. 

Čeprav njuna kmetijska pot ni rezultat dolgoletne družinske tradicije, je postala poligon za raziskovanje novih pristopov k trajnostnemu kmetovanju.

Kmetija, ki je ni podedovala, temveč ustvarila

Ko je njen mož kupil parcelo za hišo, je tam stal star sadovnjak in sta rekla, naj tam tudi ostane. Tako sta že v začetku zakorakala v nekaj novega in neznanega, pojasnjuje.

Ohranila sta približno 300 jablan, danes pa se ukvarjata s pridelavo jabolk in jabolčnega soka. Za pridobivanje znanja sta se zanašala na nasvete prijateljev, svetovalcev in informacije s spleta. 

Ostanite na tekočem v vsakem trenutku!

Prijavite se na e-novice in vsak teden prejmite na svoj e-naslov najboljše objave iz Pomurja, ekskluzivne novice in privlačne nagradne igre.

Tehnologija kot orodje za bolj trajnostno kmetovanje

Kmetija Brili je danes vključena v raziskovalne projekte, kot je testiranje UV-luči za zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev.

S pomočjo Fakultete za strojništvo v Mariboru so letos testirali stacionarno UV-osvetljevanje dreves.

Po enem mesecu sta opazila, da so drevesa, osvetljena z UV-lučmi, bistveno manj napadena z boleznimi, sadeži pa lepši in bolj zdravi.

Čeprav gre za eksperimentalno fazo, so rezultati obetavni. Glavni cilj je zmanjšati uporabo fitofarmacevtskih sredstev, saj bolj zdrava drevesa pomenijo nižje stroške in manjšo obremenitev okolja.

»Mi zdaj v tej vrsti, kjer smo testirali, nismo nič uporabljali fitofarmacijskih sredstev, ampak je nadaljnjo ročno, ravno to cilj. Glavni cilj je zmanjšati FFS-e,« razlaga.

Povezava med znanostjo in prakso

Brili s svojim znanstvenim znanjem most med raziskovanjem in vsakdanjo kmetijsko prakso vidi kot ključen. 

»Ko neko prakso približaš znanstveniku, se ta usmeri in bo raziskoval morda malce bolj praktične zadeve, kot bi jih sicer,« meni.

Njena vloga je tudi vključevanje kmetov v projekte, kar je po njenih besedah pogosto zelo uspešno. Kmetijske strokovnjake je tudi popeljala v {LabX Laboratorij za razširjeno resničnost na Rudolfovem, kjer so vsi navdušeno preizkušali opremo.

Prihodnost: tehnologija in trajnost

V prihodnosti načrtujeta še večji poudarek na tehnologiji in trajnosti, predvsem pri pridelavi orehov, kjer bo ključno avtomatizirati in robotizirati procese. 

»Mislim, da je ključno samo zavedanje, da je pomembno, kaj pojemo in kar kupimo v trgovini,« meni.

Zakonca Brili razmišljata o tem, kako zmanjšati časovni vložek in povečati učinkovitost, ko bo nasad začel resno roditi. Čeprav kmetija ni njun primarni vir preživetja, izzivov ne manjka.

*Video je nastal v okviru projekta AgriFuture Generations.

Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.

Starejše novice