Sobotainfo podkast #16: Kako lahko ameriške traktorje zaradi Sonca »obsede hudič« in zakaj je Slovenija »super«

Vesolje je dr. Primoža Kajdiča očaralo že kot otroka. Pogosto je pogledoval v nebo, navduševale so ga zvezde in skrivnostni pojavi nad nami, pri tem pa so domišljijo burile tudi knjige znanstvene fantastike. Med avtorji, ki so ga zaznamovali, je izpostavil Douglasa Adamsa, Isaaca Asimova in Stanislawa Lema.

»To moraš brati, ko si mlajši. Mora te nekaj potegniti. Ko delaš znanost, ni vedno zabavno – moraš pa prej začutiti čarobnost,« je dejal.

Z leti je postajalo zanimanje bolj resno in organizirano – začeli so se krožki, opazovanja, kasneje ustanovitev astronomskega društva Kmica.

Vrhunec tistega obdobja pa je bil gotovo popolni sončev mrk leta 1999, ki bil viden tudi v Prekmurju. Kajdič, takrat že študent fizike, je bil med ključnimi pobudniki opazovanj in mentor na astronomskih taborih.

»Telefon doma je zvonil toliko, da so moji starši nehali dvigovati telefon, ker so rekli, itak je za Primoža,« se je nasmehnil, ko je razlagal o prvih prošnjah za izjave in nastope v medijih v zvezi s Sončevim mrkom.

Tistega dne sicer ni bil v Prekmurju – s skupino je vodil opazovalno odpravo na Madžarsko, kjer je bil mrk nekoliko bolje viden.

»To je bil moj prvi popolni mrk … Nepopisno, kako je to lep pojav,« se je spominjal navdušeno. In čeprav je bila njegova akademska pot že začrtana, je bil ta nebesni spektakel posebna potrditev. »Bil sem že na poti, a Sonce me je takrat še bolj prepričalo,« je dejal Kajdič.

Ko Sonce »pljune« in odpove GPS

Primož Kajdič je danes kot doktor znanosti zaposlen na Geofizikalnem inštitutu UNAM v Mexico Cityju, kjer raziskuje vpliv Sončevega vetra na planete ali poenostavljeno vesoljsko vreme. Raziskave so vse bolj aktualne. Spomladi 2024 je geomagnetna nevihta povzročila, da so samovozeči traktorji ameriških kmetov orali poševno. 

Napaka v GPS signalu je bila zanemarljiva – le nekaj centimetrov – a dovolj, da je stroje »obsedel hudič«, kot so se takrat slikovito izrazili kmetje.

»Mi vemo, da vesoljsko vreme vpliva na vse te tehnologije. Lahko uniči satelite, povzroči izpad elektrike, zmede navigacijo. In gremo proti še bolj občutljivim sistemom – na primer samovozečim avtom,« je pojasnil Kajdič.

Nekoč so zaradi geomagnetnih neviht pregorevali transformatorji na severu Evrope. Danes, ob hujšem izbruhu, bi svet lahko za več dni obstal brez elektrike in komunikacij. In prav to se je skoraj zgodilo pred kratkim – leta 2012 je podoben izbruh k sreči ubral drugačno smer in nas zgrešil.

Potovanje na Mars? Ne še kmalu.

Vesolje ni gostoljuben prostor. Eden največjih problemov dolgih poletov ni tehnologija, temveč sevanje – kozmični delci, ki uničujejo tkivo, podobno kot radioaktivnost.

»Trenutno nimamo učinkovite zaščite. Ne vemo, ali bomo kdaj lahko imeli baze na Luni ali Marsu, kjer ni niti atmosfere niti magnetnega polja, ki nas tukaj na Zemlji varuje,« je dejal Kajdič.

Zato meni, da bo prihodnost vesoljskega raziskovanja temeljila na sondah in robotih, ki bodo sposobni samostojnega odločanja daleč od Zemlje. Tudi o tem piše Kajdič v objavah na svojem Sončnem blogu, kjer se trudi znanost približati širši javnosti.

Življenje v Mehiki, dom pa še vedno tukaj

Kajdič je po diplomi v Mehiko odšel za dve leti, od takrat pa je minilo že 22 let. Najprej magisterij, potem doktorat, od leta 2014 pa redna zaposlitev na inštitutu. Živi v večmilijonski metropoli Mexico City, ki jo primerja s popolnim nasprotjem domače Murske Sobote.

»Včasih slišim, da je Sobota prevelika. Meni se zdi to zabavno – v Mehiki se ljudje po dve uri vozijo v službo v istem mestu. Avto je nuja, promet je kaos, vse traja dolgo,« je dejal Kajdič.

Kljub prednostim Mehike – toplim morjem, bogati zgodovini in odlični hrani – se rad vrača domov.

»Zame je dom tukaj. Moj otrok ima dvojno državljanstvo in govori slovensko. Želim, da ve, od kod prihaja,« je povedal.

Pohvali kakovost življenja v Sloveniji: varnost, javne storitve, dostopnost izobraževanja.

»Ljudje tukaj ne vedo, kako dobro jim je. Ne potrebujete varnostnikov, da gre otrok v šolo – to ni samoumevno,« je še izpostavil Kajdič.

V četrtek o ekstremih osončja v Murski Soboti

Tudi letos bo imel javno predavanje – v četrtek, 7. avgusta, ob 17. uri, v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota. Tema: Ekstremne temperature v osončju.

»Predavanje bo poljudno. Primerjali bomo najnižje in najvišje temperature v vesolju z našimi pogoji na Zemlji. Govora bo o tem, kako nam je tukaj v bistvu 'fajn',« je napovedal.