Po opozorilih KPK župan Hodoša le storil pravo stvar

Svet Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti občine Hodoš je na seji pretekli teden potrdil odstop župana občine Hodoš Denisa Tamaška z mesta člana sveta. 

Tamaško je z odstopom odpravil nezdružljivost funkcij, na katero ga je februarja opozorila Komisija za preprečevanje korupcije, so sporočili s komisije.

Komisija za preprečevanje korupcije je decembra prejela prijavo z očitki, da župan občine Hodoš Tamaško hkrati opravlja tudi funkcijo člana sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti. Po pregledu dokumentacije je Komisija za preprečevanje korupcije ugotovila, da dejansko opravlja obe funkciji, kar pa je v nasprotju z določili zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. 

Ta ne dopušča hkratnega opravljanja funkcij, kjer bi lahko prišlo do nasprotja interesov.

Županu so decembra predstavili dolžnost, da odpravi nezdružljivost funkcij, vendar tega do zakonskega roka ni storil. Zato mu je Komisija za preprečevanje korupcije februarja izdala uradno opozorilo. Marca je Komisijo za preprečevanje korupcije obvestil, da je podal odstopno izjavo s funkcije člana sveta skupnosti, kar je svet potrdil na seji prejšnji teden.

Komisija ocenjuje, da je s tem župan ravnal v skladu z zakonom in odpravil okoliščine, ki bi lahko vodile do nasprotja interesov. 

»Kopičenje funkcij praviloma ni v javnem interesu, saj povečuje tveganje za korupcijo,« so zapisali na protikorupcijski komisiji.

Dodali so, da po zakonu župan zastopa interese celotne lokalne skupnosti, medtem ko člani sveta samoupravnih narodnih skupnosti zastopajo interese ožjih narodnih skupnosti. Ti interesi so si lahko nasprotujoči, zato zakon takšno prepletanje funkcij prepoveduje, so še dodali.

Podobno nezdružljivost funkcij je novembra lani potrdilo tudi upravno sodišče v primeru župana občine Lendava Janeza Magyara, ki kljub pozivu Komisije za preprečevanje korupcije funkcij ni ločil. Komisija je v tem primeru uvedla prekrškovni postopek.

Ob tem so na Komisiji za preprečevanje korupcije še zapisali, da dolgotrajno kršenje zakona zmanjšuje zaupanje v delovanje javnih institucij in niža raven integritete v družbi. Zato si bodo, so dodali, prizadevali za spremembe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki bi omogočile učinkovitejše ukrepanje tudi na upravni ravni.