Kako dejavni so bili pomurski poslanci z vprašanji in pobudami v aktualnem mandatu?

motike v roke pa na njivo !!!

Vera Serdet ti pa za šporet

zgleda, da so za Pomurje bolj malo naredili, mogoče pa vsega ne vemo.

Vprašanja ali pobude ali karkoli drugega je vseeno ❗

Poslanci nimajo nobene moči❗

Vsaj Pomurski ne❗

Vse odločajo drugi v Ljubljani ❗

Poslanci so samo zatotam, da na komando stranke glasujejo ❗

Tako, da je tudi za naprej vseeno, kdo bo tam sedel ❗

V bistvu pa sami kruhoborci, ker so plače nadpovprečne in še ostali privilegiji❗

Horvat de še zriktal kakši posel sinu, za zastavo za 20.000€ NAŠEGA DAVKOPLAČEVALSKEGA (kot radi pravijo) denarja? A človeku res nikoli ni dovolj, da bi enkrat rekel - damo priložnost mladim. Taki starci, z eno nogo v grobu nam krojijo življenje.

Jože, tebi očitno nikaj nej jasno o politiki, ka telko spitavleš

Levica je očitno našla časovni stroj. In ne, niso šli v prihodnost po AI rešitve, ampak so nastavili letnico na 1974. Destinacija: Jugoslavija. 🇧🇪➡️🇧🇦

Njihov najnovejši predlog – prenašanje praznikov z vikendov na delovne dni – je eklatanten primer ekonomskega analfabetizma, zapakiranega v celofan "skrbi za delavca". Medtem ko se svet ukvarja z dvigom konkurenčnosti, avtomatizacijo in bojem za vsak odstotek dodane vrednosti, mi debatiramo o tem, kako bi legalizirali ležanje.

Dajmo na mizo nekaj surovih dejstev, ki jih v Levici očitno ne učijo: 1️⃣ Produktivnost: Slovenija že zdaj caplja za evropskim povprečjem. Smo kot tisti kolesar na Tour de France, ki zaostaja za glavnino, a se odloči ustaviti na pikniku, ker je "pošteno", da se malo odpočije. 2️⃣ Cena "počitka": Vsak dodatni dela prost dan slovensko gospodarstvo stane med 60 in 90 milijoni evrov BDP-ja. To ni denar, ki ga "zlobni kapitalist" vzame iz žepa. To je denar, ki NI ustvarjen. To so manjši prilivi v zdravstveno blagajno, manj za pokojnine, manj za tiste famozne javne storitve, ki jih vsi tako radi zahtevamo. 3️⃣ Konkurenčnost: Nemčija in Avstrija optimizirata procese. Mi optimiziramo koledar. Če mislite, da bodo tuji investitorji drli v državo, kjer je delovni teden stvar pogajanj in kjer se "pravica do nedela" postavlja pred "dolžnost ustvarjanja", potem verjamete tudi v Božička.

Ta predlog je definicija "butalske ekonomije": delali bomo manj, zaslužili pa enako ali več, ker bomo "bolj spočiti". To je logika, ki pravi, da če avtu spusti guma, voziš hitreje, da si prej na cilju. 🤡

V resnici gre za kulturni problem. Vračamo se v miselnost, kjer je služba kraj, kamor hodiš, da se spočiješ od vikenda. Ustvarjamo družbo pravic brez dolžnosti. Želimo švicarske plače z balkansko delovno etiko. Matematika se ne izide. 1+1 je še vedno 2, pa če Luka Mesec še tako trdi, da je 3,5 (če je praznik).

Če bi Levica prevzela vodenje Sahare, bi verjetno v petih letih zmanjkalo peska, ker bi prepovedali premetavanje sipin ob vikendih zaradi "stresa".

Slovenija ne rabi več prostih dni. Rabi streznitev. In mogoče kakšen učbenik Osnove ekonomije 101, preden dokončno ugasnemo luč. 💡🚫

Kako dejavni so bili pomurski poslanci z vprašanji in pobudami in to tako, da si zaslužijo dodatek za uspešnost !

Številke sploh niso pomembne. Lahko postaviš 1000 vprašanj, pobud, a če niso vsebinske in smiselne, nimajo učinka. Najlažje samo nekaj trositi brez veze, kajne HORVAT JOŽE, Nsi?

Jožek iz Žižkov! 😅😆

Skratka z izjemo Horvata in Zrima statisti....ka pa lejko drugo sploh čakaš od norih levuharjev?? Žibratova ljutomerska bunka je tak samo pametna pri nekšoj legalizacijo marihuane pa kdaj trbe referendum komarnterati...

Keri je zrihto za sobočance subvencijo za toplotne črpalke ka je boljši zrak, pa škropiva brez bum efekta za zastrupljanje, novo sežigalnico ki nima izpustov v okolje kot stara, se njemi klanjamo do smrti ali vsaj do kemoterapije. Hvaležni smo vam, da se žrtvujete za skupno dobro. Lahko še napravite brzivlak do monoštra sa bomo meli službe.

Moja petkova objava – moj krik duše, da ne zmorem več norosti te vlade, je dosegla več kot 380.000 prebivalcev Slovenije. Ima več kot 1,3 milijona ogledov in več kot 21.000 interakcij. Ko sem jo v petek zvečer napisal, se mi niti sanjalo ni, da bo sprožila takšen pretres. Očitno sem se dotaknil nečesa, česar se ne dotika.
Ponosen sem, da je večina ljudi razumela bistvo: da nisem proti zaposlenim in da nisem proti višjim plačam in regresu. To je preverljivo z nekaj kliki – s ChatGPT ali na spletni strani MIKRO+POLO. Jasno sem povedal, da si želim dialoga, ne diktature. Da gospodarstvu ne more vladati nekdo, ki ga ne razume in je na zadnjih volitvah komaj prestopil parlamentarni prag, ampak nekdo, ki bo gospodarstvo podpiral. Ker sicer drvimo proti revščini vsi.
V nekaj dneh sem se znašel v vsaj 25 medijih. V ponedeljek zjutraj sem dal izjavo za POP TV, ki je o objavi poročala v osrednji informativni oddaji 24ur.
Isti dan me je v oddajo Tarča na RTV Slovenija povabila Erika Žnidaršič. Naslednji dan zvečer pa preklic. Erika mi je sporočila, da Tarče ta teden ne bo. V četrtek je res ne bo.
Naključje? Ne vem.
Vem pa, da je bila oddaja napovedana. In vem, da je ne bo. Kot državljan si zaslužim pojasnilo. Če obstajajo razlogi, zakaj do soočenja ne bo prišlo, naj se jih jasno pove. Javnost si to zasluži.
Morda pa iščejo karkoli, s čimer bi me lahko diskreditirali. Seveda lahko brskajo. Nimam ničesar, česar že ne bi povedal sam. Javno govorim o tem, da sem bil odvisnik. Da sem gej. Da imam HIV. Da sem pristal na psihiatriji. O vsem tem govorim odkrito in javno.
Verjetno so se mnogim zasvetile oči, ko so “odkrili”, da od leta 2018 obstaja pravnomočna obtožnica, po kateri naj bi z goljufijo povzročil stečaj podjetja in si prigrabil milijone. Potem pa je lani padla sodba v imenu ljudstva: Marka Podgornika Verdeva se oprosti vseh obtožb.
In ravno to je za nekatere največji problem. Ker nimam česa skrivati. Ker nimajo s čim pritiskati name.
Nisem si mislil, da imamo na nacionalni televiziji takšno stopnjo cenzure in političnega pritiska. Nacionalna televizija mora biti prostor odprtega soočenja. Če ni, imamo problem kot družba.
Čeprav bi mi to, iskreno, moralo biti jasno že prej. Eden od urednikov na RTV Slovenija mi je že dvakrat preprečil nastop tik pred snemanjem.
Včeraj zvečer so se v Mariboru srečali gospodarstveniki. Dogodek je snemala tudi RTV Slovenija. Ko je na oder stopil Blaž Brodnjak (kateremu plačo določa lastnik in ne on sam) in zbrane dvakrat pozval, naj mi sledijo, so se kamere ugasnile. Kamermani so odšli domov. Spet RTV Slovenija.
Če sem v petek opozarjal, danes vztrajam.
In najbolj zaskrbljujoče ni niti to. Od petka naprej mi piše ogromno podjetnikov. Podpirajo me. Strinjajo se. Zahvaljujejo se mi.
In skoraj vsak doda isto: »Jaz se javno ne bom izpostavil.« Ne zato, ker se ne bi strinjali. Ampak zato, ker se bojijo. Bojijo se inšpekcij. Bojijo se izgube poslov. Bojijo se zaprtih vrat, ko bodo potrebovali dovoljenje, soglasje ali kredit.
In tukaj je vprašanje, ki si ga moramo postaviti vsi: V kakšni državi živimo, če morajo podjetniki molčati, da sploh lahko preživijo?
V odnosu do malega človeka sem levičar.
V odnosu do raznolikosti in vključenosti sem glasen in ne popuščam.
Po podjetniški plati pa sem desničar. Ker brez podjetništva ni napredka.
In če še vedno mislite, da je rešitev v tem, da se tistim, ki ustvarjajo, jemlje in uvaja socializem - vprašajte se, kakšno družbo želimo čez deset let? Takšno, kjer se ustvarjalnost spodbuja, ali takšno, kjer se jo kaznuje. Severno ali Južno Korejo?
Še vedno me preseneča, kako lahko en Marko iz Maribora povzroči tak pretres. Ne iščem konflikta. Iščem pogovor. Če ga ni mogoče voditi na nacionalni televiziji, potem imamo večji problem, kot si upamo priznati.

Sara z Lotmerka nan je skoraj zriktala konopljo, o ostalen se pa nej glih brigala. Vupan ka ne kanidira vec.

Interesting insights! It seems some representatives are much more proactive than others. With the upcoming elections, it's crucial to analyze their records. It's a bit like playing Wordle Unlimited; every guess (or initiative) counts, and some yield better results than others. Understanding who's truly engaged is key to making an informed decision at the ballot box. It is a puzzle, but we can solve it.

V času današnje tehnologije je vloga poslancev povsem odvečna. Politične stranke pa delulejo po principih mafijskih združb, kjer je važno samo plenjenje denarja in nič drugega.