Sedem različnih pogledov na problematiko ljutomerske občine
Vsem sedmim županskim kandidatom smo zastavili enajst enakih vprašanj.
Tokrat vam ponujamo njihovih prvih šest odgovorov na prvi sklop vprašanj, v katerem smo
zajeli področja gospodarstva, evropskih sredstev, cestne infrastrukture,
turizma ter problematike mladih družin in izobražencev. Naslednjič se bodo
županski kandidati dotaknili problematike pojava vandalizma v ljutomerskem
parku in okolici, gradnje novih šolskih objektov, obnove letnega kopališča,
morebitnega prihoda visokošolskih programov ter področja kulture, športa in
humanitarnih organizacij. Kandidate smo razdelili po abecednem vrstnem redu.
Kako ocenjujete trenutni gospodarski položaj v Občini Ljutomer? Smo
po vašem mnenju v občino privabili dovolj investitorjev? Kakšne rešitve
in ideje ponujate na gospodarskem področju?
Ludvik Filipič (SDS)
Trenutni gospodarski položaj v občini ni ravno rožnat. To moramo
priznati. Mislim, da je za pridobivanje novih
investitorjev bilo storjeno premalo. Verjetno bomo morali dolgoročno malo več pozornosti
nameniti lokacijam za obrtno-podjetniško dejavnost in jih opremiti s
komunalno infrastrukturo. Pri tem si bomo pomagali s sredstvi EU. Na
razpise se bo potrebno predhodno pripraviti, saj vemo, da so časovna
obdobja od izida razpisa do vložitve dokumentacije zelo kratka. Brez
prepotrebnih ukrepov na gospodarskem področju bo naša občina še naprej
nazadovala.
Maksimiljan Gošnjak (LRMV)
Gospodarski položaj je slab, saj se gradijo samo trgovski centri, za
resne gospodarske projekte pa v občini ni posluha. Tako iz občine
odteka še zadnji kapital, ki ga ustvarijo naša podjetja. Dobrim
investitorjem bi ponudili najboljše pogoje pri nakupu komunalno
urejenih parcel. V kolikor bi šlo za kvalitetne gospodarske projekte,
ki bi v občino prinesli veliko novih delovnih mest, pa bi investitorjem
parcele ponudili tudi zastonj.
Boris Lebar (SD)
Trenutni gospodarski položaj ni ugoden, saj smo v občino zvabili
premalo investitorjev, ki bi vložili denar v malo gospodarstvo. V
zadnjem obdobju so k nam prišle le trgovske firme s svojimi trgovskimi
centri. Kupna moč našega prebivalstva je vprašljiva. če pa je kdo
nameraval s temi investicijami privabiti kupce iz drugih krajev in
držav, je že zdaj jasno, da se je zmotil. V kolikor bom izvoljen za
župana, si bom prizadeval za prihod investitorjev, ki bodo vlagali svoj
denar predvsem v mala podjetja, saj po mojem mnenju za velika podjetja
naša občina ni primerna. Potrebno je namreč ohranjati pogoje za razvoj
turizma. že obstoječe podjetnike je potrebno motivirati, da bodo
zaposlovali nove ljudi. Za to pa mora poskrbeti župan, ki mora
pripeljati nova finančna sredstva.
Franc Jurša (neodvisni)
če ocenjujemo gospodarski razvoj, moram reči, da ljutomerska občina na
nek način vedno bolj zaostaja za drugimi kraji v državi. Ocenjujem, da
je gospodarski položaj zelo slab. Izjemo predstavlja le področje
trgovine, medtem ko se drobno gospodarstvo ter mala in velika podjetja
v naši občini niso razvijali. Sam se bom zavzemal za spodbujanje
razvoja gospodarstva. V občino bom skušal privabiti vse tiste, ki so
voljni delati in vlagati v razvoj gospodarstva, pa naj gre za domače
ali tuje podjetnike.
Daniel Smodiš (NSi)
Vpliv lokalne politike na gospodarski razvoj je še kako pomemben
predvsem v smislu zagotavljanja primerne infrastrukture, kar pomeni
dovolj komunalno opremljenih zemljišč za izvajanje obrtno–podjetniške
dejavnosti. Prav tako je pomembna strateška naravnanost in vizija, v
katero smer se naj občina razvija. če pogledamo nazaj, lahko opazimo, da
je bila v Ljutomeru favorizirana predvsem dejavnost trgovine, kar samo
po sebi ni slabo, saj je bilo v tej panogi odprtih nekaj delovnih mest,
kar je dobrodošlo. Skrbi pa me dejstvo, da imajo družbe, ki so odpirale
trgovine v Ljutomeru, sedež povečini izven občine in da gre za delovna
mesta z relativno malo dodano vrednostjo. Ostale dejavnosti, ki bi
ponujale tudi bolj zahtevna delovna mesta, so se glede na to, da
Ljutomer izgublja pomen subregionalnega središča, povečini
koncentrirale v Murski Soboti. Pa tudi odnos do potencialnih investitorjev
je bil povečini mačehovski, saj so se zemljišča za opravljanje
dejavnosti prodajala po oderuških cenah. Te pogoje bomo morali omiliti
v taki smeri, da bodo vsaj primerljivi pogojem, ki jih za izvajanje dejavnosti v svojih obrtno–podjetniških
conah ponujajo sosednje občine. Ocenjujem, da je na področju spodbujanja obrtno–podjetniškega
razvoja še veliko rezerv, ki jih bo potrebno izkoristiti v čim krajšem
času.
Jožef špindler (LDS)
Na področju gospodarstva smo po mojem mnenju storili veliko. Veliko
sredstev smo namenili izgradnji obrtno-podjetniških con. Največ
investitorjev je prišlo iz trgovske panoge, kar sicer ni najbolj
ugodno. Toda tudi tu so se odprla nova delovna mesta za naše občane.
Investitorjem smo omogočili, da so si lahko pridobili gradbene parcele
po polovični ceni. Veliko smo pridobili z investicijo podjetja Komtech,
ki je odprlo novo proizvodno halo. Trudili se bomo, da bi bilo
tovrstnih investicij v prihodnje čim več.
Alojz štih (SLS)
Trenutni gospodarski položaj v Občini Ljutomer ni takšen, kot bi si
želeli. Sicer je res, da so v zadnjem času nekateri investitorji
razširili obstoječo proizvodnjo in odprli nekaj novih delovnih mest.
Toda omenjene investicije so premalo, da bi bistveno zmanjšali
brezposelnost v naši občini. Rešitve vidim v pocenitvi zemljišč v
industrijski coni, saj je to eden od načinov, da privabimo potencialne
investitorje. Trenutne cene so previsoke. Potrebno bo prilagoditi
prostorski načrt, tako da ne bo prihajalo do mešanja bivalnih in
industrijskih območij. Nikakor ne smemo zmanjšati kvalitete bivanja.
Naš cilj mora biti, da Občina Ljutomer postane ena od najzanimivejših
lokacij za investitorje.
Veliko občin uspešno uveljavlja svoje projekte na podlagi
nepovratnih sredstev iz Evropske unije. Ali je ljutomerska občina pri
pridobivanju teh sredstev dovolj uspešna?
Ludvik Filipič (SDS)
V zadnjem času smo v občinskem svetu o teh zadevah razpravljali. Kot pa sem omenil že v prejšnji točki, je problem ravno v projektih. žal
pa vemo, da projekti nekaj stanejo, naš proračun pa je trenutno precej
obremenjen. To je posledica visokih investicij v preteklosti. Veliko
sredstev je bilo vloženih v adaptacijo Oš Ivana Cankarja, ki je stala
veliko več, kot je bilo to v začetku za pričakovati. Ravno ta sredstva
nam zdaj primanjkujejo.
Maksimiljan Gošnjak (LRMV)
Nikakor ne, saj občina nima pripravljenih konkretnih projektov.
Potrebno bo trdo delati, da bomo pripravljeni na novo programsko
obdobje sofinanciranja regionalnega razvoja 2007-2013 s
pripravljenimi izvedbenimi projekti. V nasprotnem primeru bomo ostali
brez evropskih sredstev v višini kar nekaj občinskih proračunov. S
pomočjo sredstev evropskih kohezijskih in strukturnih skladov bi lahko
vsak investicijski tolar proračuna oplemenitili vsaj še z enim
tolarjem »evropskih« sredstev.
Boris Lebar (SD)
Pred časom sem na sestanku Odbora za gospodarstvo in turizem odgovorne
povprašal, koliko sredstev je naša občina pridobila iz državnih in
evropskih skladov. Točnega odgovora mi niso znali podati. Ni se nam
potrebno ozreti daleč, ko iščemo občine, ki so pri črpanju sredstev iz
evropskih skladov uspešne. Lep primer predstavlja Občina Gornja
Radgona, ki je v štirih letih iz omenjenih skladov pridobila znesek, ki
je enak letnemu proračunu. Dejstvo je, da naša občina pri pridobivanju
teh sredstev ni dovolj uspešna.
Franc Jurša (neodvisni)
V vsakem primeru bi bilo potrebno iz strukturnih skladov Evropske unije
pridobiti bistveno več sredstev, kot nam je to uspelo do sedaj. Iz
podatkov je razvidno, da smo komaj 1,96 odstotka sredstev v proračunu
za leto 2006 planirali iz naslova evropskih sredstev. V Občini Lendava
se je ta številka ustavila pri 18,2 odstotka (406 milijonov SIT).
Daniel Smodiš (NSi)
Občina Ljutomer ni bila uspešna le pri črpanju teh sredstev,
glede na podatke iz drugih, manjših občin, lahko ocenim, da je bila
realizacija na tem področju katastrofalna. V Ljutomeru na primer sploh
nismo imeli programa SAPART. Izvirni greh je v nesposobnosti trenutne
politične garniture za povezovanje s sosednjimi občinami, saj je
črpanje velikega dela denarnih sredstev, ki so na voljo, pogojeno s
številom prebivalcev, ki jih posamezni projekt pokriva. V obdobju od
2007 do 2013 bo iz kohezijskega sklada, evropskega sklada za regionalni
razvoj, evropskega socialnega sklada in sklada za razvoj podeželja ob
sofinanciranju države na voljo približno 5,425 milijonov evrov. Vendar
so upravičenci za koriščenje teh sredstev ponavadi zveze občin na
območju razvojnih regij in območna partnerstva. Glede na dosedanje
izkušnje sem v primeru, da v Ljutomeru ne pride do korenitih sprememb,
glede k črpanja teh sredstev pesimističen, saj trenutna oblast na področju povezovanja ni blestela.
Jožef špindler (LDS)
Občina Ljutomer je uspešna pri pridobivanju sredstev iz evropskih
skladov in tudi sredstev iz državnega proračuna. Denar smo vložili v
vodovodno omrežje, in sicer tako v sanacijo že obstoječega omrežja kot
tudi v izgradnjo novih delov omrežja. Veliko sredstev iz omenjenih
skladov je bilo vloženih v izgradnjo industrijske cone.
Alojz štih (SLS)
V zadnjem obdobju je ljutomerska občina pridobila kar nekaj sredstev z
naslova raznih strukturnih skladov EU. Po moji presoji so bili bolj
uspešni sami vlagatelji na kmetijskem področju, saj so pridobili kar
nekaj sredstev iz programa SAPART. V prihodnosti bo potrebno storiti
več, saj bo v obdobju 2007-2013 na voljo veliko sredstev iz strukturnih
skladov EU. To je v bistvu naš zadnji vlak za črpanje sredstev. Iz
omenjenih skladov bi lahko pridobili sredstva, ki bi jih vložili v
obnovo cestne in komunalne infrastrukture ter vodovodnega omrežja. Pri
projektih bo morala sodelovati tako občinska uprava kot lokalna
razvojna agencija. Sam se zavzemam, da se projekti izdelajo »na
zalogo«, kar pomeni, da je projekt pripravljen še pred objavo razpisa.
Kakšno je stanje cestne infrastrukture v Občini Ljutomer? Ali je
trenutna prometna ureditev v mestu Ljutomer ustrezna? Kakšne rešitve
predlagate?
Ludvik Filipič (SDS)
Cestna infrastruktura v ljutomerski občini je v zelo slabem stanju. V
preteklosti smo ceste na podeželju asfaltirali s pomočjo samoprispevka
in z mnogo vloženimi urami prostovoljnega dela. Tokrat bo potrebno za
obnovo pridobiti evropska sredstva. Prometna ureditev v mestu Ljutomer
bi lahko bila boljša. Rešitve so sicer podane, saj je izdelan načrt za
ureditev mestnega jedra. Ampak spet smo pri denarju. Tudi zato
predlagam oziroma razmišljam, da bo potrebno s projekti ciljati na
sredstva iz Evropske unije.
Maksimiljan Gošnjak (LRMV)
Cestna infrastruktura je izredno slaba, občina pa ne zahteva in ne
vztraja na izpolnitvah že podpisanih pogodb z državno upravo in
državnimi podjetji (Slovenske železnice, Direkcija za ceste). Vsekakor
bo potrebno v prihodnosti varčevati znotraj uprave in javnih zavodov
ter tako ustvarjene rezerve nameniti razvoju cestne infrastrukture.
Boris Lebar (SD)
Cestna problematika predstavlja »rakrano« naše občine. Težko najdem
cesto, v katero ne bo potrebno vlagati. Nekatere ceste zaradi obnove
Ormoške ceste še dodatno uničujemo, saj odgovorni niso poskrbeli za
primerno utrditev cestišč, po katerih poteka obvoz. Da bi uredili
prometno problematiko, vsekakor potrebujemo obvoznico. Veliko težavo v
Ljutomeru predstavlja železniški promet. Pred časom, ko so se
strokovnjaki ukvarjali z omenjeno problematiko, je bilo ugotovljeno, da
se zapornice na prehodih v Ljutomeru zaprejo do 70-krat na dan. Seveda
se ob tem pojavljajo zastoji. Rešitev vidim v gradnji nadvozov oziroma
podvozov v smeri proti Noršincem in Stročji vasi. Vsekakor pa bom ob
morebitni izvolitvi poskrbel za gradnjo protihrupnih ograj ob
železniški progi.
Franc Jurša (neodvisni)
Cestna infrastruktura je v katastrofalnem stanju, saj se je zanemarjala
več kot osem let. S krpanjem določenih cest »gasimo, kar se še pogasiti
da«. Položaj bo kratkem času zelo težko spremeniti na bolje. Prepričan
sem, da zaostajamo tudi za tistimi občinami, ki so nekoč nastale iz
naše velike skupne občine. Kar pa se tiče same ureditve
prometnega režima, bo po mojem mnenju potrebno najprej urediti Glavni
trg. Prepričan sem, da imamo v okolici mestnega jedra, premalo urejenih
parkirnih prostorov. Urediti bo potrebno nove parkirne površine.
Prometni režim na Glavnem trgu bo potrebno temeljito proučiti. Sam ne
bi trga v celoti zaprl za promet, ampak bi bila ta zapora delna. Je pa
res, da se je potrebno o tej problematiki konkretno pogovoriti in najti
najboljšo in najbolj optimalno rešitev.
Daniel Smodiš (NSi)
Cestna infrastruktura je predvsem v tistem delu, za katero je odgovorna
občina, ne v slabem, pač pa v katastrofalnem stanju. Včasih so ceste
zaradi poškodb že nevarne za udeležence v prometu. Glede samega
prometnega režima v mestu Ljutomer ne morem reči, da je popolnoma
zgrešen, stanje pa bo problematično, dokler se ne bodo zgradila
primerna križišča, podvoz pod železniško progo in uredile kolesarske
steze do večjih primestnih naselij. Naši prvi ukrepi bodo šli v smeri
hitre izdelave posnetka stanja in nato bomo sistematično pristopili h
generalni prenovi cestne infrastrukture s poudarkom na pridobivanju
sredstev iz kohezijskega sklada in ESSR.
Jožef špindler (LDS)
Cestna infrastruktura v naši občini je zelo dotrajana. Delno je k temu
prispeval nekvaliteten način gradnje v preteklosti. Za obnovo cest bo
potreben velik finančni zalogaj, zato bomo sredstva za obnovo skušali
pridobiti iz evropskih skladov. Trenutna prometna ureditev ni ustrezna,
saj je cesta skozi Ljutomer zelo obremenjena. Nujno potrebujemo
obvoznico. Za izvedbo načrtov okrog izgradnje obvoznice smo za
prihodnje leto že zagotovili sredstva v višini 50 milijonov tolarjev.
Prav tako si bom prizadeval za izgradnjo podvoza ali nadvoza pri glavni
železniški postaji v Ljutomeru, saj bomo na ta način preprečili
zastoje, ki danes nastajajo zaradi spuščenih zapornic. Do konca leta
bomo ob progi namestili protihrupne ograje v dolžini 1400 metrov.
Nekaterim prebivalcem, ki so bili zaradi železniškega prometa še
posebej oškodovani, pa bomo zamenjali okna.
Alojz štih (SLS)
Cestna infrastruktura je v ljutomerski občini v nezavidljivem položaju.
To pa predvsem zaradi tega, ker se je v zadnjih dveh, treh mandatih
vlagalo več v druga področja. Skoraj ni več kraja, kjer ne bi našli
ceste, ki je potrebna obnove. V naši občini je še veliko pomembnih
cest, ki nimajo asfaltne podlage. Za njih bi lahko
pridobili sredstva iz EU. Sam nimam podatkov, ali se je naša občina
doslej prijavila na katerega od razpisov EU za obnovo cestne
infrastrukture. Skrajni čas je, da na tem področju storimo korak
naprej, kajti dobra cestna infrastruktura je osnova za razvoj
gospodarstva. Tudi v samem mestu Ljutomer je cestna infrastruktura v
katastrofalnem stanju. Razne investicije (plinovod, vodovod) so pustile
svoje sledi na cestni infrastrukturi. Predvsem ceste, po katerih danes
poteka obvoz zaradi obnove Ormoške ceste, bo potrebno najprej obnoviti.
Sam se bom zavzemal, da med Ljutomerom in sosednjimi kraji zgradimo
pločnike in kolesarske steze. Na ta način bomo povečali varnost v
cestnem prometu. Investicija pa bo dobrodošla tudi za večji razvoj
turizma.
Občina Ljutomer se doma in v tujini predstavlja kot prijetna
turistična destinacija. Ali po vašem mnenju svoje turistične potenciale
tržimo dovolj uspešno?
Ludvik Filipič (SDS)
Občina Ljutomer oziroma naša Prlekija je znana po turizmu. Mislim, da
naš turistična organizacija kar zadovoljivo propagira Ljutomer oz. Prlekijo v
tujini. Potrebno bo vložiti veliko naporov za predstavitev občine in
naše Prlekije, kajti brez reklame ne moremo pričakovati prihoda
turistov. Zraven hotelskih kapacitet moramo gostom ponuditi možnost
bivanja na turističnih kmetijah. Tam jim lahko ponudimo okusno
domačo hrano in pijačo.
Maksimiljan Gošnjak (LRMV)
Nikakor ne, saj nam manjka še marsikaj, še posebej pa solidna cestna in ostala infrastruktura.
Boris Lebar (SD)
Naših turističnih potencialov zagotovo ne tržimo dovolj dobro. še vedno
me boli srce, ko pomislim, na kakšen način smo izgubili Jeruzalem. Ne
morem razumeti, da ni bilo dovolj ambicij, da bi ga obdržali v naših
rokah. še posebej zato, ker smo iz razvojnih skladov za Jeruzalem
namenili 50 milijonov tolarjev. Turistom ponujamo premalo. Prenočišča
in termalna kopališča niso dovolj. Ljudi, ki živijo v bližini
turističnih točk, bi morali usmeriti v pridelavo zelenjave, ki bi jo
nato ponujali turistom. V Ljutomeru imamo enega od najstarejših
»oldtimerskih« avtomobilskih klubov. Zakaj ne bi turistom omogočili
panoramske vožnje s temi vozili. Idej je veliko, vendar jih je potrebno
ljudem predstaviti.
Franc Jurša (neodvisni)
Da nekdo reče, da je Ljutomer turistična destinacija, je premalo.
Nekateri so tako govorili oz. govorijo in pišejo v strankarskih
glasilih. Na področju turizma bi morali storiti več. Ob morebitni zmagi
na volitvah bom v področje turizma vložil maksimalen trud. Na celotnem
območju občine imamo dobre potenciale za razvoj turizma. Vsem, ki
si želijo vlagati v turizem, bomo pomagali. Najprej bomo morali s
prostorskimi akti omogočiti gradnjo vseh objektov, ki so potrebni za
razvoj turizma. Določena sredstva bomo skušali pridobiti iz državnih in
evropskih skladov. Velik potencial na področju turizma predstavljajo
Bioterme Mala Nedelja. Z izgradnjo prenočitvenih kapacitet se bodo
terme še naprej razvijale. Vsekakor bo potrebno pripraviti načrte, v
katerih bomo celovito reševali vprašanje razvoja turizma.
Daniel Smodiš (NSi)
Glede na to, da LTO še vedno občasno potrebuje finančno injekcijo, z
realizacijo na področju turizma ne moremo biti zadovoljni. Moje mnenje
je, da smo zaspali na lovorikah, dodatna težava pa je tudi v tem, da v
občini nimamo nobenega velikega podjetja, ki bi se primarno ukvarjalo s
turistično dejavnostjo in bi bilo vlečni konj za razvoj te dejavnosti.
Zato bo župan moral izkoristiti svoj položaj predvsem v vlogi
povezovalca različnih subjektov, ki se ukvarjajo s turizmom.
Jožef špindler (LDS)
Menim, da je za promocijo turizma dobro poskrbljeno, saj za to skrbi
naša lokalna turistična organizacija. Ta se trudi privabiti čim večje
število gostov, predvsem tistih iz tujine. Vsekakor imamo pri
izkoriščanju naših turističnih potencialov še kar nekaj rezerv. Naše
občane bo potrebno vzpodbuditi k tako imenovani biopridelavi in k
dodatni ureditvi turističnih kmetij. Zavzemal se bom za večje
sodelovanje s sosednjimi občinami, saj bo na ta način promocija turizma
učinkovitejša. Večkrat mi je bilo očitano, da smo izgubili objekt na
Jeruzalemu. To ne drži, kajti pri projektu sodelujemo z Občino Ormož. V
tem ne vidim nič slabega, saj gre za območje, ki predstavlja stično
točko med obema občinama. Pa tudi finančni zalogaj je ob tovrstnem
sodelovanju manjši.
Alojz štih (SLS)
Imamo lokalno turistično organizacijo, ki se trudi, da bi pritegnila v
našo občino čim več turistov. Zaslužek od turizma bi vsekakor
pripomogel k samemu razvoju naše občine. Menim, da lahko večji obisk
turistov dosežemo predvsem z boljšim sodelovanjem s turističnimi
agencijami.
Mnogo mladih družin se je v zadnjem obdobju odločilo za selitev v
bolj razvite kraje. Kako boste v primeru izvolitve mlade družine
prepričali, da ostanejo v naši občini?
Ludvik Filipič (SDS)
Težko vprašanje. V tem trenutku mladega človeka ne morem prepričati, da
ostane v Občini Ljutomer, ker mu ne moremo ponuditi zaposlitve. Dokler
v naši občini ne rešimo težav z nezaposlenostjo in nerazvitostjo, bomo
mlade težko zadržali v naših krajih. Namreč v krajih, kot sta Ljubljana
in Maribor, so na voljo kvalitetna delovna mesta. Plače so primernejše,
zato mladi odhajajo in bodo do nadaljnjega še naprej odhajali.
Maksimiljan Gošnjak (LRMV)
To je projekt, ki se ga je potrebno lotiti zelo kompleksno. Kot prvo je
potrebno zagotoviti delovna mesta, nato odkup parcel z možnostjo
dolgoročnega odplačevanja. Na podoben način je potrebno ponuditi tudi
možnost odkupa stanovanj.
Boris Lebar (SD)
Mlade družine nam odhajajo v druge kraje. Potrebno jim je ponuditi
stanovanja in kvalitetna delovna mesta. Investitorji so pripravljeni
graditi stanovanjske komplekse, vendar občina za njihove pobude nima
posluha. Poznam primer v Stročji vasi, ko je investitor hotel zgraditi
15 vrstnih hišic, vendar od občine za svojo pobudo kar osemnajst
mesecev ni dobil nobenega odgovora.
Franc Jurša (SD)
Z besedami se mladih ne bo dalo prepričati. Rešitev leži v gospodarskem
razvoju. V kolikor bo šel gospodarski razvoj v pravo smer, bodo mladim
na voljo zaposlitve, tudi tistim najbolj izobraženim. če bomo
ustvarjali na področju gospodarstva, potem bomo lahko tudi na nek način
delili, se pravi zagotavljali tisto primarno, kar občina mora
zagotoviti vsakemu občanu. Takrat bo verjetno tudi več možnosti za
zaposlovanje mladi ljudi.
Daniel Smodiš (NSi)
V prvi vrsti s svojim zgledom in z ustvarjanjem prijaznejše klime na
vseh področjih življenja. Pomembno je maksimalno prizadevanje za
zagotovitev vseh pogojev, v katerih se bodo mladi počutili varne in
zaželene (službe, otroško varstvo, prostočasne dejavnosti za
otroke …). Na vsa ta področja občinska oblast sicer nima neposrednega
vpliva, vendar mora preko vzvodov, ki jih ima, ustvarjati pogoje za
njihov razvoj.
Jožef špindler (LDS)
Za selitev se odločajo predvsem mladi z visoko izobrazbo, ki v naših
krajih težko najdejo zaposlitev. To je škoda in velika izguba za našo
občino. Mladim skušamo pomagati tako, da jim ponudimo stanovanja po
dostopni ceni. Tako smo stanovanja zagotovili v kompleksu Mercatorja, na
Razlagovi ulici in pred kratkim v Ulici Frana Kovačiča. Pri tem nam je
pomagal Stanovanjski sklad RS in različni zasebni investitorji. Seveda
se trudimo v občino pripeljati nove investitorje, ki bi odprli nova
delovna mesta. Ravno z novimi delovnimi mesti lahko naše mlade
prepričamo, da ostanejo v domači občini.
Alojz štih (SLS)
Na eni izmed sej občinskega sveta sem predstavil demografsko sliko naše
občine. Lahko se zgodi, da bomo kmalu postali občina brez občanov.
Rešitev vidim samo v pospešenem vlaganju v gospodarstvo, saj lahko le
kvalitetna delovna mesta zadržijo mlade v naši občini. Tudi sam imam
dva otroka, ki bosta v prihodnosti iskala možnosti za zaposlitev. Skrbi
me za njuno prihodnost v naši občini. še enkrat poudarjam, da vidim
edino rešitev za našo občino v pospešenem gospodarskem razvoju.
Ali je po vašem mnenju Občina Ljutomer na področju zaposlovanja prijazna do mladih izobražencev?
Ludvik Filipič (SDS)
Ne morem reči, da je občina neprijazna. Tu nekako krivda leži na
vsakem od nas. Stanje je na žalost takšno, kot je, in verjetno bo še
nekaj časa tako.
Maksimiljan Gošnjak (LRMV)
Mladim izobražencem se občina ne posveča, čeprav bi s svojim znanjem
zagotovo spremenili stvari na bolje. Izobražen kader bi bil potreben
tudi v podjetjih, saj bi na podlagi novih znanj lahko ustvarjali višjo
dodano vrednost. Za to bi bil nujno potreben aktivni pristop k
štipendijski politiki v navezavi z gospodarstvom.
Boris Lebar (SD)
Menim, da nimamo čuta in ne odgovornosti do mladih izobražencev. če bom
izvoljen za župana, bo ena od mojih prvih nalog, da na sestanku zberem
direktorje podjetij, kjer bomo skušali skupaj najti rešitve pri
zaposlovanju mladih izobražencev. Imamo veliko mladih z univerzitetno
izobrazbo in kar nekaj takšnih, ki so pridobili magisterij in doktorat.
Te naše vrhunske strokovnjake bom v primeru izvolitve povabil na
razgovor, saj menim, da lahko našim krajem veliko pomagajo. Poznam kar
nekaj takšnih, ki uspešno delajo v uglednih podjetjih po tujini.
Prepričan sem, da lahko s svojimi poznanstvi in izkušnjami pomagajo
povezati institucije, v katerih so zaposleni, z našimi kraji. Od tega bi
imeli posledično koristi naši mladi izobraženci, ki iščejo zaposlitev.
Franc Jurša (neodvisni)
Ne, saj ne ponuja delovnih mest. V razvoju nismo storili koraka naprej
in to nas na nek način tudi onemogoča, da bi lahko zaposlovali te kadre.
Daniel Smodiš (NSi)
Na žalost je v občini premalo primernih delovnih mest za mlade
izobražence. Predvsem je na slabšem tehnična inteligenca. Vse to je
posledica nazadovanja občine v preteklih letih. Stanja se prav gotovo
ne da izboljšati čez noč. Rešitev vidim v hitrejšem vključevanju
študentov v proizvodne procese v gospodarstvu, saj se s tem navežejo
stiki in pokažejo morebitne potrebe po določenih profilih.
Jožef špindler (LDS)
Zavedam se, da mladi izobraženci težko najdejo zaposlitev. Kar zadeva
kadrovanje v naši občinski upravi, lahko zagotovim, da zaposlujemo
visokoizobraženi kader. Sam pa nagovarjam podjetnike, naj ponudijo
mladim priložnost za delo.
Alojz štih (SLS)
Menim, da občina ponuja bistveno premalo kvalitetnih delovnih mest.
Avtorja: Dejan Bogdan in Bojana Karba
