V Ljutomeru smo v zadnjih letih priča razgrajanju mladih po parku in okolici. Kako se boste ob morebitni izvolitvi lotili reševanja omenjene problematike?
Ludvik Filipič (SDS)
Problematika mladih je aktualna že nekaj časa. Pred leti smo to vprašanje že obravnavali v občinskem svetu. Bili smo mnenja, da naj se ustanovijo mladinski centri, toda potrebnega soglasja nismo dosegli. Rešitev vidim v kvalitetnem mladinskem centru, ki bi mlade pravilno usmerjal.
Maksimiljan Gošnjak (LRMV)
Mladina bi potrebovala mladinski center s (sub)kulturnim programom. Mlade bi bilo potrebno v čim večji meri vključevati v vse pore naše družbe.
Boris Lebar (SD)
Mladi v naši občini nimajo primernega kraja, kjer bi se srečevali. Tako so pogosto prepuščeni samim sebi. Razne diskoteke niso dovolj. Moramo jim ponuditi prostore, kjer bodo imeli priložnost, da se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi. Problematiko parka bo potrebno reševati v sodelovanju s policijo na način, ki ne bo vseboval le represivnih ukrepov. Moram poudariti, da ni poskrbljeno, da bi imeli v Ljutomeru dovolj raznih prireditev.
Franc Jurša (neodvisni)
Vsaka mlada generacija ima svoje interese in jih seveda na nek način tudi želi uveljaviti. Lokalna skupnost bi morala biti tista, ki bi imela tenkočutnost in posluh za to, kar si mladi želijo. Mladi pa si želijo druženja, zabave in športa. čim več bi moralo biti takšnih objektov, ki bi mladim dali možnost udejstvovanja predvsem na področju športnih aktivnosti. Dejstvo je, da v Ljutomeru rabimo telovadnico v sklopu gimnazije, ki bi mladim nudila možnost ukvarjanja s športom v prostem času. Zraven tega si želijo tudi zabave in tudi na tem področju bomo jim morali nuditi več. Na ta način lahko preprečimo pojav vandalizma v parku.
Daniel Smodiš (NSi)
Ni problem samo v razgrajanju. Problem je tudi v vse večjem številu zasvojencev z drogami, ki se povečuje, ne glede na to, da občina sofinancira delovanje LAS. Mladim bo potrebno ponuditi kvalitetne prostočasne dejavnosti na področju športa in kulture, kar pomeni povečanje sredstev za delovanje društev, ki se ukvarjajo s temi dejavnostmi. Represija (občinski redarji in policija) ni rešitev. Ko smo prisiljeni k uporabi le-te, to pomeni, da smo bili neuspešni pri prenosu temeljnih civilizacijskih vrednot na mlade.
Jožef špindler (LDS)
Res je, da se v Ljutomeru soočamo s pojavom vandalizma. Pri tem se povzroča škoda, ki jo je potrebno kriti iz proračuna. Prav zato smo začeli prirejati sestanke, na katerih sodelujejo občina, izobraževalne institucije in policija. Skupaj iščemo rešitev za omenjeno problematiko. Sam zagovarjam pristop, ki ne bi temeljil le na represivnih ukrepih. Naši mladini je potrebno ponuditi dovolj možnosti za udejstvovanje v različnih dejavnostih. že v tem trenutku so na tem področju zelo uspešna naša športna društva. To je tisti pravi način, ki bo mlade odvrnil od dejanj, ki smo jim priča v parku in okolici.
Alojz štih (SLS)
Postavlja se vprašanje, kdo so mladi, ki razgrajajo. Mislim, da bi bilo potrebno v šolah usmeriti večjo pozornost v osveščanje mladih ter jim skušati dopovedati, da ob uničevanju skupnega premoženja uničujejo tudi lastno premoženje. Mladim bi morali s podporo občine nuditi možnost, da se organizirajo v društvih, kjer bi svojo energijo vložili v bolj koristne stvari.
Osnovni šoli v Stročji vasi in Cezanjevcih sta že dalj časa neprimerni za izvajanje kvalitetnega pouka. Kdaj lahko v primeru vaše izvolitve pričakujemo izgradnjo novih šolskih objektov? Kdaj bo ljutomerska gimnazija dobila ustrezno telovadnico?
Ludvik Filipč (SDS)
Lansko leto sem na obisk povabil ministra za šolstvo, s katerim sva obiskala obe omenjeni osnovni šoli ter tudi Gimnazijo Ljutomer. Ob obisku osnovne šole v Cezanjevcih je minister ugotovil, da ta objekt ni primeren za adaptacijo. Oš Stročja vas je že tri leta nazaj pričela s pridobivanjem projektov, prav tako je ministrstvo delno odobrilo pridobljeno dokumentacijo. šola predstavlja velik zalogaj. Ena možnost je, da bi šli v zakup, vendar bo potrebno najti investitorje. Mislim pa, da bomo v štirih letih težko zgradili te šole. Projekt pri ljutomerski gimnaziji je do neke mere zagotovljen, vendar če se ne motim, so tu še neka nerešena denacionalizacijska vprašanja. šolski minister sicer zadevo zagovarja, vendar je spet problem pri denarju.
Maksimiljan Gošnjak (LRMV)
V omenjenih primerih je vladajoča politika nove objekte obljubljala s figo v žepu. Vsekakor podpiram gradnjo obeh šol in telovadnice, seveda pa bo ministrstvo dalo zadnjo besedo o kompleksnosti gradnje novih objektov. Vsekakor je župan dolžan narediti vse, da izgradnjo novih objektov pospeši.
Boris Lebar (SD)
O telovadnici pri ljutomerski gimnaziji se danes ne bi smeli pogovarjati. Ta objekt bi moral že zdavnaj stati. če postanem župan, se bom trudil, da bo objekt zgrajen v najkrajšem možnem času. Odgovora o tem, kdaj bosta obe šoli zgrajeni, vam ne morem dati, saj ne razpolagam z vsemi informacijami. Sam sem tudi predsednik Krajevne skupnosti Stročja vas. Pred dvema letoma sem bil imenovan v odbor za pripravo izgradnje nove šole v Stročji vasi. Toda na sestanke odbora sem bil povabljen le dvakrat, kasneje pa so mi »popkovino« odrezali. Tako trenutno nimam nobenih informacij o tem, kako daleč je celotna zadeva. V časopisu sem prebral izjavo ravnateljice, ki pravi, da so pripravljeni idejni projekti in dana zagotovila s strani države, da se bo izvedba projekta začela prihodnje leto. Gradnjo šole podpiram, saj menim, da so podeželjske šole bolj prijazne do otrok. Imam pa glede gradnje nove osnovne šole v Stročji vasi tudi svojo idejo, ki me bo mogoče stala nekaj glasov na volitvah. Namreč večkrat sem obiskal Oš Cvetka Golarja v Ljutomeru, ki je namenjena otrokom s posebnimi potrebami. Tudi ta stavba je potrebna obnove. Sam razmišljam o možnosti, da bi oddelek z Oš Cvetka Golarja preselili v novo osnovno šolo v Stročji vasi. Menim, da bi bilo to okolje za otroke s posebnimi potrebami bolj primerno in prijazno. Na mestu, kjer danes stoji Oš Cvetko Golarja, pa bi lahko stala nova telovadnica ljutomerske gimnazije. V starem poslopju (v bližini vrtca) Oš Stročja vas pa predlagam ureditev varstveno-delovnega centra, ki ga v naši občini prav tako potrebujemo. Tako bi lahko s preudarnim načrtovanjem hkrati rešili več problemov.
Franc Jurša (neodvisni)
V kolikor bodo mi občani zaupali funkcijo župana, bo moja prva naloga, da ugotovim finančno stanje občine. Na podlagi tega se lahko začnemo pogovarjati o tem, po kakšnem vrstnem redu in s kakšno hitrostjo bodo tekli projekti. Tu ne mislim samo na šole, ampak tudi na druge projekte. Po končani analizi stanja na področju financ bomo lahko razmišljali o načrtovanju konkretnih investicijskih programov. če bomo imeli na voljo dovolj sredstev iz občinskega proračuna in pa tudi sredstev s strani države, lahko omenjene projekte zelo hitro realiziramo. V tem trenutku bi bilo neodgovorno govoriti, da bosta obe šoli zgrajeni v naslednjem mandatu. Mislim, da je to nerealno in da tisti, ki to govori, govori neumnosti. Glede ljutomerske športne dvorane je potrebno sprva urediti vso potrebno dokumentacijo. Veliko energije bo potrebno vložiti v lobiranje za sredstva s strani države. Dve šoli in ena telovadnica so projekti, ki jih bo težko uresničiti v enem mandatu.
Daniel Smodiš (NSi)
Sam sem bil v minulem mandatu iskren zagovornik gradenj vseh vzgojno-izobraževalnih institucij, ki imajo svoj sedež izven mesta Ljutomer. Določitev konkretnega roka za izgradnjo je težavna zaradi tega, ker je pri gradnji, ker ne dosegamo primerne porabe, udeležena tudi država. Stročja vas je po mojih podatkih že zelo blizu začetka gradnje, zato ocenjujem, da je glede na finančne zmožnosti občine realen začetek novogradnje v Cezanjevcih v drugi polovici mandata 2006-2010, če ne bomo uspeli dobiti pomembnejših finančnih sredstev iz EU. Telovadnica pri gimnaziji je investicija, ki jo bo v veliki meri financiralo šolsko ministrstvo, zato je vsako opletanje z datumi izgradnje brez potrditve s strani ministrstva navadno zavajanje. V primeru te investicije lahko samo rečem, da bom uporabil vsa dovoljena lobistična sredstva za čimprejšnji začetek gradnje.
Jožef špindler (LDS)
Po zagotovilih pristojnega ministrstva se bo gradnja nove osnovne šole v Stročji vasi začela drugo leto. Idejne projekte smo že predali ministrstvu in v kratkem pričakujemo pozitiven odgovor. Takrat bo projekt prešel v izvedbeno fazo. Pristojni na ministrstvu so si prav tako ogledali stanje, v katerem se nahaja poslopje osnovne šole v Cezanjevcih. Ugotovili so, da tudi Cezanjevci potrebujejo novo šolo in telovadnico. Sprva smo nameravali pristopiti k sanaciji obstoječega objekta, vendar smo ugotovili, da je staro poslopje v preslabem stanju, zato bo potrebno pristopiti k izgradnji novih objektov. Trenutno izbiramo najprimernejše zemljišče za izgradnjo nove šole. če bo šlo vse po načrtih, bosta obe šoli zgrajeni v naslednjem mandatu. Toda potrebno je razumeti, da birokratski mlini meljejo počasi. Ob stavbi ljutomerske gimnazije bomo zgradili večnamensko dvorano. Projekt bomo skušali spraviti v državni proračun. To pomeni, da si lahko izgradnjo novega večnamenskega objekta obetamo med letoma 2008 in 2010. Ta objekt si naša gimnazija zasluži, saj je že več kot 40 let ena od najkvalitetnejših izobraževalnih ustanov v državi.
Alojz štih (SLS)
Po mojih informacijah lahko pričetek gradnje nove osnovne šole v Stročji vasi pričakujemo v letu 2007. Občina je storila vse, da se to tudi v resnici zgodi. Upam, da ne bo prišlo do kakih težav pri zagotavljanju državnih sredstev. Tudi v Cezanjevcih zagovarjam gradnjo nove osnovne šole. Vem pa, da v enem mandatu ni možno uresničiti dveh tako velikih investicij. To bi bil prevelik zalogaj za proračun, saj mora za omenjeno investicijo občina zagotoviti polovico sredstev. Obstajajo pa drugi načini za realizacijo teh projektov. Tu mislim na tako imenovane leasinge. Prav tako sem cel svoj mandat v občinskem svetu zagovarjal idejo, da pridemo do večnamenske dvorane pri ljutomerski gimnaziji. Zadeve se premikajo, je pa zelo težko reči, kdaj bo večnamenska dvorana zgrajena. Se pa zavzemam za idejo, da gradnjo dvorane povežemo z gradnjo novega bazena.
Letno kopališče v Ljutomeru propada in bo najbrž tudi v primeru obnove v tej obliki prinašalo izgubo. Ali podpirate gradnjo pokritega bazena?
Ludvik Filipič (SDS)
žalostno je, da Ljutomer kot center Prlekije nima letnega kopališča. Problem je v tem, da vsa manjša kopališča prinašajo izgubo, saj so kapacitete in zmogljivosti le-teh majhne. Dohodek je majhen, stroški pa visoki. Zagovarjam obnovo bazena, tako da ga ponovno usposobimo za delovanje.
Maksimiljan Gošnjak (LRMV)
Gradnjo pokritega bazena podpiram. Za izvedbo projekta pa bo potrebno zagotoviti precej sredstev in najbrž tudi kakšnega investitorja.
Boris Lebar (SD)
Obnovo bazena vsekakor podpiram, vendar menim, da mora letno kopališče nuditi nekaj več kot samo vodo. Potrebno je poiskati upravljalca kopališča, ki bo zraven kopanja nudil tudi druge možnosti za sprostitev. O gradnji pokritega bazena težko govorim, ker pred sabo nimam finančne konstrukcije. Dvomim pa, da bi bila ob ponudbi termalnih kopališč ta investicija smiselna.
Franc Jurša (neodvisni)
Ideja o pokritem bazenu je nerealna. Je pa res, da Ljutomer potrebuje letno kopališče. Tudi osebno ga zelo pogrešam in menim, da ni prav, da je bil dve leti zaprt. Bazen je potrebno obnoviti, saj je potrebno predvsem mladim omogočiti preživljanje počitnic ob bazenu.
Daniel Smodiš (NSi)
Mogoče bi bilo pametno povezati gradnjo telovadnice in gradnjo pokritega bazena, ki bi ga bilo skozi celo leto mogoče uporabljati za rekreacijo. če se bo bazen obnavljal v trenutni obliki, se bomo trudili, da bo v okviru športno-rekreacijskega kompleksa zagotovljeno dovolj »obbazenskih« dejavnosti, da bo izguba, ki jo v vprašanju napovedujete, čim manjša.
Jožef špindler (LDS)
Sanacija kopališča je v izvedbi. Pridobili smo kar nekaj sredstev, tako da bomo v obnovo vložili okrog 80 milijonov tolarjev. Obnovili bomo bazensko školjko in vodovodne cevi, medtem ko je bil strojnični del že saniran. Voda bo ogrevana. Prav tako nameravamo nad bazenom postaviti šotor, ki bo omogočal kopanje čez vse leto. Naš bazen je eden redkih olimpijskih bazenov v državi, tako da razmišljamo, da bi ustanovili plavalni klub. Bazen bi omogočal izvedbo različnih tekmovanj. Fakulteta za šport nam je že obljubila pomoč, kar pomeni, da obstaja realna možnost, da plavalni šport v naši občini doživi razcvet. V prihodnosti bo kopališče vsebovalo tudi gostinsko ponudbo.
Aloj štih (SLS)
Gradnjo pokritega bazena zagovarjam, saj bi s tem pokrili vse potrebe okoliških šol in vrtcev po plavalnih tečajih. Danes naše otroke na plavalne tečaje vozimo v druge občine. Pokrit bazen bi omogočil plavanje skozi vse leto.
Ali podpirate prihod katerega od visokošolskih programov v Občino Ljutomer?
Ludvik Filipič (SDS)
To vsekakor podpiram. Ljudem moramo dati možnost, da se izšolajo in ostanejo doma. če bi v naši občini imeli en visokošolski center, ki ga seveda moramo prilagoditi našim potrebam, bi nekateri mladi zagotovo ostali pri nas in s tem bi se začela spreminjati tudi kvaliteta dela in življenja. Mislim, da bi morali pripeljati programe s področja turizma in kmetijstva. V Ljutomeru nam manjkajo kvalitetni kadri s teh področij.
Maksimiljan Gošnjak (LRMV)
Za to se sam zavzemam že, odkar sem v politiki.
Boris Lebar (SD)
Dvomim, da se bo visoko šolstvo v naši državi tako drobilo. če pa to postane neka praksa, potem menim, da si mora tudi Občina Ljutomer prizadevati za prihod katerega od visokošolskih programov. V tem primeru vsekakor podpiram povezavo z ljutomersko gimnazijo, ki je ena najkvalitetnejših izobraževalnih ustanov v državi.
Franc Jurša (neodvisni)
To idejo seveda podpiram. Ne strinjam se s tistimi, ki pravijo, da visokošolski programi sodijo v regijska središča. V Ljutomeru imamo odlično gimnazijo, ki lahko služi kot dobra popotnica za visokošolski program. Zavzemam se, da v našo občino pripeljemo program, ki nam bo koristil pri gospodarskem razvoju. Na ta način lahko ustavimo beg možganov.
Daniel Smodiš (NSi)
Absolutno. Glede na tradicijo vidim možnosti na področju strojništva, vinogradništva ter ekološke pridelave.
Jožef špindler (LDS)
Idejo vsekakor podpiram. že nekaj časa se trudimo, da bi pridobili katerega od visokošolskih programov. Prepričan sem, da nam bo to v bližnji prihodnosti tudi uspelo. Ne bi bilo odveč, če bi razmislili o ideji, da bi v prihodnosti pomurske visokošolske programe povezali in na ta način pridobili celo lastno Pomursko univerzo.
Alojz štih (SLS)
To idejo vsekakor podpiram. Gimnazija predstavlja dobro osnovo za vpeljavo visokošolskega programa. Odločitev o tem, kateri program bi bilo potrebno pripeljati, pa prepuščam strokovnjakom.
Boste v primeru izvolitve finančno podpirali delovanje kulturnih, športnih in humanitarnih organizacij? Se javnim zavodom obetajo kakšne spremembe?
Ludvik Filipič (SDS)
Ne predstavljam si, da ne bi podpirali delovanja teh organizacij. šport in kulturo rabimo, humanitarne organizacije še bolj. Vedno sem podpiral delovanje teh organizacij in jih bom podpiral še naprej. Glede javnih zavodov pa bo potreben trezen razmislek in pogovor o tem, kako jih bomo razvijali v prihodnje.
Maksimiljan Gošnjak (LRMV)
Absolutno bom podpiral omenjene organizacije, v javnih zavodih pa napovedujem varčevanje in racionalizacijo njihovega poslovanja.
Boris Lebar (SD)
Vsem kulturnim, športnim in humanitarnim organizacijam v občini zagotavljam, da se bodo v primeru moje izvolitve sredstva iz proračuna za njihove dejavnosti podvojila. Omenjenim organizacijam bo namenjena posebna skrb, saj je to eden od načinov, da našo mladino odvrnemo od početja v parku in okolici. Javni zavodi se bodo morali začeti obnašati bolj gospodarno. Svojo dejavnost bodo morali razširiti in na ta način pridobiti dodatna sredstva.
Franc Jurša (neodvisni)
Zelo čudno bi bilo, da bi kot človek, ki je vse svoje življenje sodeloval v društvih, razmišljal drugače. Trenutno sem tudi eden funkcionarjev v društvu. Sam bom maksimalno moralno in finančno podpiral društva, saj mislim, da so društva tista gonilna sila, ki združuje krajane in občane. Bil bi zelo vesel, če bi nam uspelo naša športna društva dvigniti na višji nivo, tako da bi lahko imeli vrhunske ekipe. Razen nekaj svetlih točk trenutno v Ljutomeru take ekipe nimamo. če gledamo ostale kraje, vidimo, da imajo vsepovsod ekipe, ki tekmujejo na državni ravni. Kar se sprememb v javnih zavodih tiče, pa bo veliko odvisno od zakonske podlage. Se pa zavzemam za racionalno organiziranje javnih zavodov.
Daniel Smodiš (NSi)
Ne samo humanitarnih ter kulturnih. Pomembna se mi zdijo vsa področja življenja, ki jih s svojim delovanjem pokrivajo različna društva. če je v preteklih treh letih v Društvu varnega zavetja pomoč poiskalo 100 žensk in 100 otrok, pa imate prav, da poudarjate potrebno povečanje pozornosti na humanitarnem in socialnem področju, poudarkom na preventivnem delovanju z mladimi.
Jožef špindler (LDS)
Omenjene organizacije in njihove dejavnosti sem že doslej podpiral. Našim rokoborcem sem na primer pomagal, da so lahko so nastopili izven naših meja. Dejstvo pa je, da so sredstva v občinskem proračunu omejena. Pri javnih zavodih je potrebno veliko pozornost nameniti zakonodaji, ki se na tem področju pogosto spreminja. V prihodnosti si bom zelo prizadeval za izgradnjo godbenega doma. Namreč naši godbeniki bodo prihodnje leto obeležili petinosemdeseto leto delovanja. Vemo, da po kvaliteti v državnem merilu izstopajo, zato si ta dom zaslužijo. Tudi mladim se obetajo novi prostori.
Alojz štih (SLS)
Za delovanje teh organizacij bo potrebno še naprej zagotavljati določena sredstva, tudi na podlagi nekaterih programov. Društva bodo morali pripraviti program aktivnosti na podlagi katerega se bodo potem zagotovila sredstva. Mislim, da bi javni zavodi morali postati kvalitetnejši. če omenim javni zavod, ki se v naši občini ukvarja s športom, lahko rečem, da imamo znotraj zavoda premalo kvalitetnih trenerjev, ki bi imeli nek boljši pristop do naše mladine. Tudi pri drugih zavodih bi se moralo popraviti stanje v organizacijskem smislu ter v kvaliteti dela. Manjkajo nove ideje.
Avtorja: Dejan Bogdan in Bojana Karba
