Zadnje mesece se celotna Evropa nahaja v veliki energetski krizi. Cene se neprestano višajo, energije pa primanjkuje. Kaj nas torej čaka to zimo in kako bi lahko vsi skupaj pripomogli k bolj trajnostni energiji?
Težave zaradi enormnih podražitev in pomanjkanja pa se med tem že poznajo tako pri posameznikih kot tudi pri podjetjih.
»To je neka paradoksalna situacija«
Zaradi visokih cen energentov v nekaterih podjetjih že zdaj ne izvajajo ekonomične proizvodnje, materialov, na katerih bi lahko gradili zeleno transformacijo, pa primanjkuje.
»To je neka paradoksalna situacija, jaz ji celo včasih rečem neumnost, ki se nam v tem trenutku dogaja. In zagotovo to za podjetja, v kolikor bomo izgubljali proizvodnjo materialov, ni dobro in to pomeni, da se bo to po vrednostni verigi zaradi krize prenašalo tudi na končnega potrošnika,« zaskrbljeno pojasni Marko Drobnič, predsednik uprave Taluma.
»V nobenem industrijskem podjetju dvig cen, recimo za petkrat iz enega na drugo leto pa potem še petkrat v naslednjem letu, ni dobrodošel,« doda Uroš Merc, ustanovitelj in predsednik uprave Bisola.
Cene za gospodinjstva regulirane, v podjetjih pa se bodo še zviševale
Kot kaže pa višanju cen kljub temu še ni videti konca. Eden večjih dobaviteljev električne energije sicer zagotavlja, da so cene energentov v gospodinjstvih regulirane in se ne bodo več zviševale, a v večjih podjetjih temu ni tako.
»Cene za podjetja pa se bodo v naslednjem letu zagotovo še povišale in podjetja bodo tista, ki bodo v naslednjem letu najbolj na udaru,« opozarja Dejan Paravan, član uprave GENI-I.
Ne gre pa samo za cene, pojavljajo se skrbi, da bi lahko pomanjkanje energentov sčasoma privedlo tudi do motenj v energetskem sistemu.
Kaj pa bo to pomenilo za podjetja in posledično tudi gospodinjstva?
»Jaz mislim, da so sistemi dobro pripravljeni, da te najranljivejše skupine ne bodo prišle do nekega črnega scenarija, seveda vse se lahko zgodi, ampak mislim, da je verjetnost za to majhna,« še doda Paravan.
Preberite še:
»Spodbujanje potrošnje ni trajnostni način delovanja«
Vlada je sicer že uvedla številne ukrepe za lajšanje energetske krize, a bomo morali sčasoma razmisliti tudi o pridobivanju drugačnih virov energije, predvsem bolj trajnostno naravnanih.
»To pomeni, da se bo moral tudi potrošnik, se pravi vsak posameznik, vsak državljan Evropske unije, soočiti s potrošniškim vidikom, napram trajnostnemu vidiku.
Potrošniški vidik in izrazito spodbujanje potrošnje ni trajnostni način delovanja in tudi tu se bomo morali mi kot potrošniki s tem soočiti,« poudari Drobnič.
Velik manko na večjih vetrnih in sončnih elektrarnah
Slovenija se je v zadnjem času že energetsko izboljšala, a smo še vedno skorajda na zadnjem mestu kar se tiče obnovljivih virov. Velik manko imamo predvsem na večjih vetrnih in sončnih elektrarnah.
»Mislim, da je ta rezidenčni gospodinjski del kar razvit v Sloveniji, je pa res, da če želimo biti, celokupno gledano, bolj zeleni, moramo investirati tudi v večje elektrarne,« pojasni Merc.
Preberite še:
»Če zmanjšamo porabo, smo s tem naredili ogromno«
Kako pa bi lahko vsi skupaj prispevali k bolj zeleni in energetsko varčni družbi?
Strokovnjaki so si enotni, da je najbolj zelena rešitev, ki lahko pripomore k lajšanju energetske krize vzpostavitev sončne energije, a poleg tega bomo morali veliko narediti tudi posamezniki sami.
»Pomembno je, da se zavedamo, da raba energije stane in da smo pri tem čim bolj skrbni in odgovorni. Po drugi strani pa, da se tudi zavedamo, da tisto energijo nekje moramo dobiti in da moramo tudi določene objekte v prostoru sprejemati, da potem gre to z roko v roki,« je jasen Dejan Paravan, član uprave GEN-I.
»Največ je treba narediti na porabi, se pravi, če zmanjšamo porabo, smo s tem naredili ogromno. Po drugi strani pa ja, tudi sam sebe znati 'zbalansirati', premisliti, kaj želim, torej kaj potrebujem in na kak način bom to dosegel in videti, če to lahko dosežem na zeleni način,« še doda Uroš Merc, ustanovitelj in predsednik uprave Bisola.
