V Murski Soboti obljubljali 750 delovnih mest, ostala le njiva. Zdaj s podobnimi obljubami v Velenju

Podjetje Bisol je pred dvanajstimi leti kupilo zemljišče v Severni obrtno-industrijski coni Murska Sobota z namenom zagona tovarne. Po vrsti preobratov se je na tamkajšnjih parcelah načrtovalo veliko odlagališče odpadnih sončnih elektrarn. Zemljišče je ostalo njiva, v podjetju pa molčijo.

Bisol je obljubljal tovarno s 750 zaposlitvami, a je ostalo samo pri obljubi. Potem so želeli postaviti fotonapetostno elektrarno, a so mestni svetniki Bisolovi nameri rekli ne. Zatem so želeli postaviti reciklažni center za odslužene fotonapetostne module.

Je Bisol izigral soboško občino, so bile vse obljube le prazne besede, kakšni so nadaljnji načrti v Murski Soboti?

Kaj pravijo na soboški občini?

Kako soboška občina komentira, da želi Bisol vlagati v Velenju, medtem ko zemljišče v Murski Soboti sameva?

»Na podlagi objav v medijih smo zasledili, da podjetje Bisol, ki je tudi lastnik parcele v SOIC, išče lokacijo za novo proizvodnjo. Mestna občina Murska Sobota je z lastniki podjetja v stikih, za vse odgovore na vaša vprašanja pa so pristojni v Bisolu,« so za Sobotainfo na kratko odgovorili na občini.

Obljuba dela dolg?

Spomnimo, da je 22. aprila 2010 podjetje Bisol z Mestno občino Murska Sobota podpisalo pogodbo o nakupu kar 5,1 hektarja stavbnih zemljišč.

Parcele je kupilo v Severno-obrtni industrijski coni Murska Sobota z namenom, da z vlaganji v višini 130 milijonov evrov vzpostavi nove proizvodne obrate ter postopoma zaposli do 750 ljudi.

Do predmetne investicije v napovedanih letih ni prišlo, Uroš Merc, večinski lastnik podjetja, pa je takrat kot razlog za začasno neinvestiranje navedel slabe pogoje na trgu in spremenjene pogoje na področju subvencij pri vzpostavljanju fotonapetostnih sistemov.

Investitor objektov tako ni zgradil in jih po pojasnilih soboške občine v bližnji prihodnosti tudi ni nameraval zgraditi.

Da bi parcele vendarle nekako izkoristili, so v podjetju Bisol nato predlagali gradnjo fotonapetostne elektrarne s pripadajočo transformatorsko postajo in ostalo potrebno infrastrukturo na omenjeni lokaciji, a so svetniki na seji predlog ter gradivo zavrnili. Več o tem lahko preberete tukaj. 

Načrti v Velenju

V Bisolu zdaj razmišljajo o naložbi v novo proizvodnjo. V petih letih naj bi v Velenju investirali okoli 40 milijonov evrov in ustvarili med 200 in 250 delovnih mest, je povedal član Bisolove uprave Dag Kralj na dogodku Šaleški forum, poročajo Finance.

Kakšna delovna mesta bi ustvarili? Bi lahko zaposlili kadre, ki bi izgubili delo v premogovniku? »Naš ustanovitelj in glavni lastnik Uroš Merc pravi, da bomo kadre, ki jih potrebujemo, sami dodatno izobrazili,« je po poročanju Financ odgovoril Kralj.

Dodal je dva primera. Na začetku so v podjetju zaposlili gostinca in mu predali v upravljanje proizvodno linijo, zaposlili pa so tudi tehnologa, ki takšne možnosti ni dobil: »Za prekvalifikacijo kadrov bomo že poskrbeli.«

V Velenju ne poznajo soboške situacije

Za informacije o tem, ali so na občini Velenje seznanjeni s primerom praznih obljub Bisola v Murski Soboti in ali menijo, da bo Bisol v Velenju uresničil načrt, smo se obrnili na velenjsko občino, kjer so nam odgovorili, da z omenjeno situacijo v Murski Soboti niso seznanjeni in težko komentirajo načrte posameznih podjetij. 

»Kolikor smo se pogovarjali z lastnikom, nujno potrebujejo zemljišče za širitev proizvodnje, torej imajo načrt preseliti svojo proizvodnjo na lokacijo v Velenju,« pravijo na občini o uresničevanju načrtov.

Po dveh letih kupec dolžan zemljišče prodati nazaj velenjski občini

Ali bi občina lahko uveljavila kakšno varovalko da na koncu na tem mestu ne bi bila postavljena le sončna elektrarna namesto proizvodnje?

»Posegi v prostor so vezani na spoštovanje določil veljavnega prostorskega akta, ki pa samostojne postavitve energetskega objekta oziroma sončne elektrarne v poslovni coni Stara vas ne omogoča. Prav tako je v primeru prodaje občinskih zemljišč znotraj poslovne cone zaveza kupca, da v določenem obdobju, to sta dve leti, prične z gradnjo in pridobi uporabno dovoljenje.

V nasprotnem je kupec dolžan zemljišče prodati nazaj prodajalcu, torej Mestni občini Velenje po isti ceni,« pojasnjuejo.

V Bisolu načrtujejo naložbo, ker pričakujejo v prihodnjih letih hitro rast, letošnja rast, denimo, bo več kot 50-odstotna. Investirali bi v Šaleški dolini, a se po poročanju Financ zatika.

 Zasebnik ne proda zemljišča

Bisol potrebuje zelo veliko zemljišče. Del primernega zemljišča je v lasti mestne občine Velenje in »glede tega se lahko hitro dogovorimo«, je ze za časnik Finance pojasnil župan mestne občine Velenje Peter Dermol.

»Del zemljišča je v zasebni lasti, z lastnikom se kot kaže še niso uspeli dogovoriti na odkup,«  pa so o težavah Bisola pri nakupu zemljišča za Sobotainfo povedali na občini Velenje.  

Pogovori tečejo, »želimo si, da se zadeva razreši«. Iz občine so pozvali pristojno ministrstvo, da omogoči olajšave, ki bi jih prenesli na lastnika zemljišča in posredno na morebitnega kupca, je za Finance razložil Dermol in dodal nekoliko zapleteno pojasnilo: »Da ne bi bilo treba izplačati odgovornosti, ki jo nosijo lastniki zemljišč iz naslova pridobitve nepovratnih sredstev od strani ministrstva za gospodarstvo.«

Kralj: Tekmeci so deležni podpore

»Želimo si malce več posluha na lokalni in državni rasti,« je pripomnil član Bisolove uprave, Kralj in dodal: »Naše tekmece v njihovih domačih državah močno podpirajo, saj so proizvodnjo fotonapetostnih panelov prepoznali kot eno od industrij, na katerih gradijo razvoj.«

Takšno proizvodnjo podpirajo Francozi, Avstrijci, Američani in drugi, je naštel Kralj. Na Kitajskem so proizvodnjo sončnih panelov uvrstili v tretji državni petletni gospodarski načrt in jo opredelili kot panogo, v kateri želijo v svetu prevladati.

Bisol posluje 18 let, vsako leto pozitivno, kar je edini takšen primer v tej panogi na svetu, je zagotovil Kralj in nadaljeval: »Izvažamo 95 odstotkov proizvodnje, Slovenija je edina država članica Evropske unije, kjer proizvedejo več fotovoltaičnih modulov, kot jih inštalirajo,« je še povedal, pišejo pri časniku Finance. 

Kakšna usoda pa čaka zemljišče v Murski Soboti?

Z vprašanji, kakšni so trenutni načrti z zemljiščem v Murski Soboti, (če so sploh še kakšni načrti) in kako bo vlaganje Bisola v zemljišče v Velenju vplivalo na načrte v Murski Soboti smo se obrnili na podjetje Bisol, a so vprašanja ostala neodgovorjena.