Do 78.000 evrov kazni za delo na črno
Vsa podjetja želijo poslovati s čim nižjimi stroški. Nekatera se za dosego tega cilja poslužujejo tudi nelegalnih metod. Metod, ki ne pomenijo le nelojalne konkurence poštenim podjetnikom, temveč tudi ogrožajo delavce. Ena izmed takih metod je delo na črno. Inšpektorji v treh letih v Sloveniji kaznovali 494 podjetij oz. oseb z dejavnostjo s.p.
Delavcem prazne obljube
Precej primerov zaposlovanja na črno so delovni inšpektorji ugotovili na podlagi prijav. "Ljudje imajo počasi tega dovolj. Nekdo dela v lokalu in dobiva obljube, da bo podpisal pogodbo za delo, a je nato ne dobi. Ta posameznik tudi ni priplaval po župi in ima tega dovolj in prijavi," je za podcrto.si povedala glavna inšpektorica za delo Nataša Trček.
Podatki inšpektorata za delo kažejo, da so delovni inšpektorji med majem 2011 in majem 2014 zaradi zaposlovanja na črno kaznovali dvanajst pomurskih podjetij in obrtnikov.
- Zaključna gradbena dela, Bodač Vlado s.p., Šalovci
- Bar Zvonček, Danjela Novak s.p., Lemerje
- Izdelava sladoleda "šport" Istref Emruli s.p., Murska Sobota
- Strojni izkopi, Mihael Rožman s.p., Črnci
- Gostilna Jaklin, Jaklin Milan s.p., Črenšovci
- Zidarstvo Jože Padar s.p., Žižki
- Hotel Elizabeta temm, gostinstvo in turizem d.o.o., Lendava
- Avtocenter Litrop, Roman Litrop s.p., Lendava
- Zrnovital, Trgovina na debelo in drobno, storitve d.o.o., Lendava
- Kovinska proizvodnja, Bojan Filipič s.p., Ljutomer
- Avtoprevozništvo in gradbena mehanizacija Zmago Zemljak s.p., Ljutomer
Globe do 26.000 evrov
Globe za zaposlovanje na črno so visoke. Do avgusta lani so znašale od 4100 do 20.800 evrov, nato so jih povišali na od 5000 do 26.000 evrov.
Dela je bilo včasih dovolj, danes premalo
"Leta 2007 skoraj nihče ni jamral zaradi dela na črno ali šušmarjev. Pa ne zato, ker jih takrat ne bi bilo, le dela je bilo za vse dovolj. Sedaj pa je vsak, ki nelojalno posluje, problem. Dela je malo, prevladuje mnenje, da je šušmar cenejši, čeprav se pogosto pokaže, da to sploh ne drži. Veliko zaposlenih popoldan v svojih neurejenih delavnicah, na terenu in po hišah opravlja delo, da bi še nekaj dodatnega zaslužili. Zato imajo njihovi delodajalci manj dela oziroma za opravljeno delo dobijo nižje plačilo," menijo pri združenju obrtnikov Slovenije.
Kaj pa šušmari?
Z novim zakonom o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno so inšpektorji ostreje nastopili proti šušmarjem. Namesto 208 evrov (ob takojšnjem plačilu zgolj 104 evre) po novem morajo plačati od 1.000 do 7.000 evrov.
Veriženje podjetij in izogibanje inšpektorjem
Nepošten podjetnik prek enega izmed podjetij zaposluje delavce na črno. Ko inšpektorji to podjetje oglobijo, ga lastnik preprosto pošlje v stečaj, posle pa nadaljuje prek drugega, novoustanovljenega podjetja, ali prek podjetja, ki ga je imel ustanovljenega na zalogo. "Na finančni upravi so pred kratkim našli nekoga, ki je lastnik 1200 podjetij," je povedala Nataša Trček.
Globe sicer ne dobi le podjetje, temveč tudi odgovorna oseba, torej direktor tega podjetja. "Ampak kaj se zgodi, nepošteni podjetniki si kot odgovorne osebe nastavijo tujce z makedonskim, črnogorskim državljanstvom, ali pa iz še bolj oddaljenih držav. In take odgovorne osebe tako ali tako ne najdeš," pove Nataša Trček. Po njenem opažanju to sicer ni le problem inšpektorjev, temveč tudi sodišč.
Foto: 24ur.com
