Pri merjenju indeksa cen življenjskih potrebščin oziroma inflacije lahko statistiki oziroma ekonomisti naletijo na kar nekaj težav. Izračunana sprememba ravni cen lahko odstopa od dejanske zaradi različnih dejavnikov.
Prihaja lahko na primer do pristranskosti pri merjenju, kadar se na trgu pojavijo novi izdelki ali pa kadar se vzorci potrošnje spremenijo. Spremembe v potrošnih vzorcih se lahko v izračun inflacije vnesejo z določenim časovnim zamikom, kar pomeni, da je ta lahko pod ali precenjena.
Prav tako se v praksi lahko zapostavi vidik kakovosti. Inflacija je tako precenjena, kadar se izboljšana kakovost izdelkov ne upošteva ali kadar se izdelek zamenja z izdelkom primerljive kakovosti.
Alternativni izdelek pa se lahko bistveno razlikuje od izvirnega izdelka.
Upoštevanje sprememb v kvaliteti bi lahko bistveno vplivalo na raven inflacije
Problem so opisali tudi Menz in drugi, raziskovali so, ali ima upoštevanje kakovosti vpliv na stopnjo inflacije. Spremljali so cene pralnih strojev in ugotovili, da bi upoštevanje spremembe v kakovosti vodilo v bistveno nižji izračun inflacije pralnih strojev.
Višja kakovost pomeni, da je lahko inflacija precenjena, nižja kakovost izdelka pa bi lahko pomenila podcenjeno inflacijo. Če bi se kakovost torej upoštevala pri izračunu, bi bila trenutna inflacija višja ali nižja?
Kvaliteta nekaterih sodobnih izdelkov enostavno ne doseže kvalitete, kot smo jo poznali v preteklosti
Predstavljamo le nekaj kategorij izdelkov, katerih se je glede na pretekle standarde kvaliteta morda znižala.
Slabšo kvaliteto zagotovo opazimo pri oblačilih oziroma tekstilu na sploh. Cene teh so neprimerljivo nižje kot pred petdestimi leti, vendar če sodobne izdelke primerjamo z njihovimi predhodniki, opazimo kar nekaj razlik, tako v uporabljenih materialih kot pri sami izdelavi izdelkov.
Sodobna oblačila enostavno ne zdržijo tako dolgo, da bi jih prihodnje generacije sploh lahko podedovale. Vendar razlike v kvalitete ne opazimo le če primerjamo oblačila izpred petdesetih let ampak celo izpred slabih deset let.
Tudi blagovne znamke, ki naj bi veljale kot bolj cenovno ugodne, vendar še vedno priznane, v zadnjem času ponujajo oblačila, ki komaj preživijo eno sezono. Vse pogosteje se tudi srečujemo s cefranjem oblačil oziroma »pillingom«, ki se ga lahko sicer kratkoročni rešite z napravami, ki cefranje pristrižejo.
Tudi pri pohištvu opažamo razlike, ki se ne omejujejo le na specifičen cenovni razred, ampak tudi na masovne proizvajalce, ki se ponašajo z nizkimi cenami.
Opazili smo, da isti izdelki, ki so bili na voljo pred desetimi leti, zdaj stanejo več, kljub temu pa se zdi, da so manj kakovostni. Barva se lušči hitreje, izdelki so manj stabilni, velikokrat se že pri montaži pohištva kaj odlomi.
Nasprotno, pa ima veliko ljudi doma na primer čisto običajne lesene stole, ki preživijo več generacij.
Dva v enem, višja cena in nižja kvaliteta
Postavlja se tudi vprašanje, ali gre tudi morda za strategijo večjih korporacij, ki lahko na račun manj ozaveščenih potrošnikov prodajajo manj kakovostne izdelke po višjih cenah, ne le zaradi gospodarskih razmer, temveč tudi zaradi možnosti, ki jim jo omogoča njihova pozicija na trgu.
Izdelki iz različnih kategorij, ki smo jih včasih lahko uporabljali tudi nekaj desetletij, se danes zdi, da služijo le za omejen čas.
Na primer pralni stroji, čeprav sodobni ponujajo z vrsto različnih programov, in uporabijo manj vode in energije za posamezen cikel, redko vzdržijo uporabo več kot nekaj let. Kljub izboljšanim funkcionalnosti mnogi od teh izdelkov ne doseže trajnosti svojih predhodnikov.
Vsekakor pa takšen razvoj tudi ne prispeva k prizadevanju za upoštevanje trajnostnih smernic.
Ste tudi vi opazili, da nekateri izdelki enostavno niso več to, kar so bili?
Če so številni izdelki res slabše ali boljše kvalitete in je inflacija dejansko pod ali precenjena, zakaj bi to sploh bil problem?
Ocenjevanje kakovosti je vsekakor težavno in predvsem subjektivno, vendar lahko pomembno prispeva k natančnemu merjenju inflacije, kar pa ima širše posledice tudi za druge ekonomske indikatorje in pomembno vpliva na ocenjevanje kakovosti življenja prebivalcev.
Inflacija, ki jo zanesljivo merimo, je ključnega pomena pri prilagajanju plač, socialnih prejemkov in drugih finančnih kazalnikov.
Poleg tega natančni podatki o inflaciji pomagajo oblikovalcem politik pri razumevanju gospodarskih trendov ter pri sprejemanju odločitev za ohranjanje stabilnosti in spodbujanje trajnostne gospodarske rasti.
Tako kakovostno ocenjevanje inflacije ne le omogoča realen vpogled v ekonomske razmere, temveč je tudi ključno za pravilno vrednotenje standarda in kakovosti življenja v skupnosti.
Starejše novice
