Slika je simbolična (foto: Bobo).
Proizvajalci še vedno zavajajo potrošnike tako, da zmanjšajo količino izdelka, medtem ko ohranjajo enako ceno ali pa ceno celo dvignejo. Gre za tako imenovano skrčflacijo. Zveza potrošnikov tako razkriva izdelke, ki so najbolj podvrženi tej praksi.

Ste že slišali za skrčflacijo? Gre za izraz, ki se v trenutni vsesplošni draginji pogosto uporablja. Skrčflacija je izraz, ki se uporablja za prakso, pri kateri proizvajalci zmanjšajo količino izdelka, medtem ko ohranjajo enako ceno

Ta poslovna praksa je pogosta v različnih panogah, kot so prehrana, osebna nega, embalaža in drugi izdelki, ki jih potrošniki redno kupujejo. Na primer, proizvajalec živil lahko zmanjša količino čipsa v pakiranju, vendar ohrani enako ceno.

Vse več proizvajalcev na tak način prikrito dviguje cene

Spremembe količine potrošnik tako praviloma ne zazna, saj večina proizvajalcev ne spremeni bistveno velikosti embalaže

To lahko vodi do občutka, da potrošnik ne dobi enake vrednosti za svoj denar, saj plača enako ceno za manj izdelka.

Zveza potrošnikov Slovenije razkriva, da med inflacijo tudi pri nas vse več proizvajalcev prikrito dviguje cene. Tako se po njihovih podatkih krčenje izdelkov najbolj opazi pri prehranskih izdelkih, kot so instant napitki z vitamini, rezanci in margarine, pa tudi pri kozmetiki in hrani za domače živali.

Količina teh izdelkov se je v povprečju zmanjšala za 20 odstotkov. Njihova cena za enoto pa se je v primerjavi s ceno pred skrčenjem povišala za 17 do 86 odstotkov.

Katere izdelke in proizvajalce torej izpostavlja Zveza potrošnikov Slovenije?

V povprečju 17 odstotkov manj izdelka v pakiranju

Najmanjše spremembe količine je Zveza potrošnikov Slovenije opazila pri mešanici zelenjave za francosko solato Ledo, beljakovinski granoli One day more, jogurtu brez laktoze Zelene doline, čistilu Arf in mehčalcu Ornel. 

Pri teh izdelkih se je količina v pakiranju zmanjšala za 11 odstotkov.

Vir: Zveza potrošnikov Slovenije

Za 16 odstotkov manj v primerjavi s prej je danes izdelka slane palčke Snack fun. 

Za 20 odstotkov se je zmanjšala količina kosmičev Happy Harvest, capuccina Barcaffe in izdelka 3 žita Zlato polje.

Vir: Zveza potrošnikov Slovenije

Največje spremembe v količini pa je Zveza potrošnikov Slovenije opazila pri feta siru Spar, ki se je skrčil za 25 odstotkov, in koruznem zdrobu Molino di Ferro, katerega količina se je zmanjšala za 28 odstotkov.

Vir: Zveza potrošnikov Slovenije

Največja podražitev pri mešanici zelenjave za francosko solato

Cene za enoto analiziranih izdelkov so se povišale od devet pa vse do 106 odstotkov.

Najmanjšo razliko je Zveza potrošnikov Slovenije zaznala pri beljakovinski granoli One day more. Večje pa so opazili pri feta siru Spar (72-odstoten dvig cene za enoto), čistilu Arf (72-odstoten dvig cene za enoto), mehčalcu Ornel (88-odstoten dvig cene za enoto) in koruznem zdrobu Molino di Ferro (91-odstoten dvig cene za enoto).

Največja podražitev pa se je zgodila v primeru mešanice zelenjave za francosko solato Ledo, ki ima danes več kot podvojeno ceno za enoto kot pred skrčenjem.

Vir: Zveza potrošnikov Slovenije

Pri nakupu dobro spremljati cene izdelkov za enoto

Proizvajalci razlagajo, da je skrčflacija običajno posledica povečanja stroškov surovin, proizvodnje ali transporta, ki jih ne morejo prenesti na potrošnike z višjimi cenami. Namesto tega se odločijo zmanjšati količino izdelka, da ohranijo enako ceno in omejijo izgubo dobička.

Kot razlagajo v Zvezi potrošnikov Slovenije, zmanjšanje količine izdelkov ni prepovedana praksa, saj ni v nasprotju z veljavno zakonodajo. Po njihovih besedah imajo proizvajalci avtonomijo pri določanju cen za enoto, pri izbiri sestavin in tudi embalaže. 

»Vendar o zmanjšanju količine izdelkov potrošnika ne obvestijo, ampak to pogosto poskušajo celo prikriti z nespremenjenim videzom embalaže. Večina potrošnikov se ob tem počuti opeharjene, zato lahko rečemo, da je skrčflacija do potrošnika neprijazna praksa,« poudarjajo v Zvezi potrošnikov Slovenije.

Zato potrošnikom svetujejo, da so pri nakupovanju izdelkov posebno pozorni in da pri nakupovanju spremljajo cene za enoto (cena za kilogram oziroma liter izdelka), prek katere lahko hitreje zaznajo prikrite dvige cen.

Komentarji (6)

kdorkoli (ni preverjeno)

proizvajalci so prisiljeni sprejeti navodila trgovcev (nabavnikov in marketinga), sicer jin omejijio prodajo.

Rdečeberzijanec (ni preverjeno)

Jaz vedno gledam ceno na kg ali liter, in me ne morejo nikoli zajebat (embalaža gor ali dol, druga barva ali isto sranje drugo pakovanje) Takoj vem, če je kaj dražje oz. ceneje.

Jezušinmarijica (ni preverjeno)

Kak si tij čeden!

In reply to by Rdečeberzijanec (ni preverjeno)

lukčev mesec (ni preverjeno)

Zakaj pa kupujem blagovne znamke, ki so itak v osnovi dražje.

Naj kupijo trgovinsko znamko.

In danes seveda raja kupi ogromno izdelkov, ki jih sploh ne potrebuje.

Trgovci dobro vejo, kako se ovce lupino.

Tudi inflacijo so sami naredili.

Dobički pa enormni.

white

prokleta banda lopovska

LAHEJ MAHOVNIK (ni preverjeno)

Ko smo se dokopali do € ni v trgovini nobena suha klobasa stala čez 10€/kg. Sedaj pa nobene več ni pod 20€/kg? Že od tod se da razbrati smernice o realni inflaciji v SLO...
Mojemu mačku kupujem mleto mešano meso. Je namreč cenejše od mačje hrane felix, Brekies in Sheba na kilogram. Tako daleč smo že prišli. Mariča Lah bi seveda to znala v trenutku opravičiti...

Starejše novice