Murskosoboški kandidati odgovarjali tudi na provokativna vprašanja

Pomurski medij Sobotainfo.com je tudi letos izvedel soočenje mnenj kandidatov za župana Mestne občine Murska Sobota. Kandidatom smo zastavili enaka vprašanja, vsak pa je na koncu pogovora dobil še eno vprašanje, ki smo ga označili za provokativnega. Vrstni red kandidatov smo določili s pomočjo naše javnomnenjske raziskave izpred enega tedna in jih zapisali v obratnem vrstnem redu. Vse kandidate smo ob začetku pogovora opozorili, naj se držijo teme vprašanj in so kratki ter jedrnati. Enim je to uspelo, za druge smo si pridržali uredniško avtonomijo in kakšno informacijo, ki je pobegnila iz teme pogovora, bralcem prihranili. Pogovor s kandidati sva pripravila Bojana Karba in Mitja Podgajski, za fotografijo pa je poskrbel murskosoboški MIKK. želimo vam prijetno branje!

Kakšni se vam zdijo novi prostori mladih, v katerih se nahajate? 

ERNEST NOVAK:    Prijetno sem presenečen, to sem tudi kot eno izmed pozitivnih stvari omenil na soočenju, ki ga je imel Murski val.

SUZANA SZABO PAHIč:   Prostori so čudoviti. Mladi so jih rabili. Tudi knjižnica ni imela nič proti mladim in je kot institucija dala na razpolago vse, kar ima.

SLAVKO šVENDA:   Super!

BRIGITA PERHAVEC:   Krasni. Zelo fajn. Dobro organizirani, zelo lepi prostori.

ANDREJ GERENčER:   Ko sem danes to videl, sem bil presenečen. Mislim, da sedaj naša mladina dejansko ima vse pogoje, da lahko uspešno deluje, se uveljavlja. Ko so mi predstavili programe, sem videl, da so na dobri poti in da jim gre čestitati.

ANTON šTIHEC:  Ja, mislim, da so zelo dobro urejeni. Vesel sem tudi, da so jih mladi končno dobili, da imajo možnost, da razvijajo svoje projekte. To vprašanje bi sicer bilo bolj za uporabnike, jaz osebno sem pa zadovoljen.

Katero tradicionalno dogajanje bi izpostavili kot najpomembnejše v naši občini?

ERNEST NOVAK:   že 14 let sem soodgovoren za Trezino senje, sem v tem času predsednik turističnega društva. Soboški dnevi so ena od prireditev, čeprav smo tu kot turistično društvo imeli več idej. Mikloševo senje je tudi pomembno. Leta 1991 smo vinogradniki pod mojim vodstvom prvi v Murski Soboti organizirali silvestrovanje.

SUZANA SZABO PAHIč:   V knjižnici bom vsak četrtek poskušala pripraviti predstavitev knjige. Sejmi naj kar bodo, saj so jih ljudje navajeni po tradiciji. Jaz bi pa tako imela tradicijo vsak četrtek s predstavitvijo knjige.

SLAVKO šVENDA:   Najpomembnejši dogodek bi morali biti Soboški dnevi.

BRIGITA PERHAVEC:    Naredila bi jih še več. Soboški dnevi kot prelomnica med pomladjo in poletjem. Dva tradicionalna sejma, Mikloševo in Trejzino. Vsekakor pa bi še bilo treba čez poletje narediti več takšnih dogodkov, mogoče tematskih, kot je bil Mikkov festival, torej za mlade, kakšen klasičen poletni, poulični teater, tako da bi oživili dogajanje v mestu. Sproducirala bi več tradicionalnega.

ANDREJ GERENčER: Na splošno so najpomembnejši zdaj jesenski dnevi, kjer poberemo vse, kar se je med letom dogajalo, pa skoncentriramo na jesen in pokažemo, kaj še imamo v mestni občini. Imamo dva velika sejma, in to sta Trejzino in pa Mikloševo senje. Predvsem je to priložnost, da se ljudje družijo in pridejo s prijatelji iz celega Prekmurja in tudi Prlekije.

ANTON šTIHEC:  če vzamem novejšo zgodovino, oziroma dogajanje v naši občini, verjetno tradicionalno in najbolj pomembno in tudi najbolj znano dogajanje drugod v regiji so verjetno Soboški dnevi. v starejši  zgodovini pa so zagotovo to sejmi, ki jih imamo, Trejzino pa Mikloševo, ki pa so že po tradiciji obiskani od blizu in od daleč.

Ali bi moral biti center mesta, po vzoru Maribora, zaprt ne le ob sejmih in prireditvah, temveč stalno in zakaj?

ERNEST NOVAK: Center ne sme biti zaprt. Vsaj ne v takšni obliki, da bi se cela Slovenska ulica zaprla. Potem bi bilo potrebno urediti parkirišča, da bi se prebivalci primestnih naselij lahko pripeljali do parkirišč kot tudi turisti, ki lahko potem nakupujejo in se v senci zelenih dreves sprehajajo po ulicah. Drugače bo ta center propadal.

SUZANA SZABO PAHIč: Center bi lahko bil zaprt, saj je majhen, vendar moramo za parkiranje avtomobilov najti prostor. Murska Sobota je tako majhna, da jo lahko v petih, desetih minutah prehodiš peš. Torej je odgovor da.

SLAVKO šVENDA:  Center mesta bi seveda moral biti zaprt, samo neke pogoje bi morali izpolniti. Ker ljub vsemu mesto funkcionira takrat, ko ima komunikacijo in komunikacije ne moramo odrezati samo zaradi tega, da je zaprto. Se pravi, da nekaj zapremo zato, da je zaprto, ampak mora biti to smiselno.

BRIGITA PERHAVEC:   O tem sama nikoli ne bi odločala. Z dobro argumentacijo bi vplivali na moje mnenje, sicer pa to ni odločitev župana, ampak stvar širšega konsenza, predvsem pa stroke, ki naredi prometno študijo in na njeni podlagi potem odloči. Predvsem bi se pa na podlagi prometne študije, ki je bila izdelana pred desetimi leti, dalo premestiti ta osrednji korzo prostor v drugo okolje. Nekaj takšnega se že dogaja ob knjižnici.

ANDREJ GERENčER:   Da, jaz bi ga zaprl ...  Pa ne po vzoru Maribora, moramo pogledati tudi čez mejo, da vidimo, kako je pri sosedih. če pogledamo nekaj naših prijateljskih mest, ki so v zadnjih letih, primer Feldbach, uspeli z zaporo in ureditvijo mestnega jedra narediti zelo lepo in privlačno mesto. Tudi Murska Sobota si zasluži, da je privlačno mesto.

ANTON šTIHEC:  Ja, najožji center mesta bo v prihodnje zaprt, tukaj mislim seveda na Zvezno ulico, Slovenska ulica bo zaprta deloma, kajti tam imamo problem s stanovalci nad blagovnico, ki seveda morajo imeti dostop do parkirnih prostorov in vhoda vedno zagotovljen. Z Mariborom se v tem smislu ne moremo primerjati, zgodovinsko gledano je dosti starejši. Vsekakor pa mesto mora biti namenjeno ljudem in ne pločevini, zato bomo v prihodnosti določene projekte izvajali smer, da se bodo zgradile garažna hiša in podzemne garaže, tako da bodo vse tiste ceste, ki so v najožjem centru, namenjene pešcem.

Se strinjate z uvedbo mestnega avtobusa in kaj bi bil vir financiranja za mestni avtobus?

ERNEST NOVAK:    Vprašanje mestnega avtobusa je rentabilnost, saj mislim, da je mestni avtobus že vozil v smeri černelavci–Bolnišnica, vendar kaže, da zadeva ni bila rentabilna. Seveda mora dozoreti v ljudeh, da se bodo navadili na javni prevoz. Zaradi turizma bi bilo smiselno imeti turistične vlakce, dvakrat do trikrat tedensko ob koncu tedna. Ali pa bi za ostarele ljudi plačala občina brezplačni prevoz do bolnišnice in nazaj.

SUZANA SZABO PAHIč: Se ne strinjam.

SLAVKO šVENDA:   Absolutno podpiram. Mislim, da je to rešitev. Murska Sobota se je združila z vsemi nekdanjimi vasmi, ki so del mesta. Vse se je zlilo in mislim, da bi morali vpeljati proge, tako kot se za mesto spodobi. Najbolj neracionalno je, da se vsak iz Veščice pripelje v Mursko Soboto in potem avto tam pusti. če vzamemo, da bomo zaradi tega morali narediti garažno hišo, je financiranje tega mestnega prometa v mestni občini drobiž.

BRIGITA PERHAVEC:    Mestni avtobus in primestni, ki poveže mobilnost vseh občanov in vseh vasi. In pa najpomembnejše točke v samem mestu. Zdravsteni dom, center, nakupovalni center, bolnišnica. Avtobus, ki bi ga sama želela vpeljati, bi bil prijazen invalidom. To pa ne pomeni, da gre samo za invalide z vozički, ampak bi to bil avtobus, na katerega bi lahko stopili starejši ljudje, ki težko vstopajo v običajne avtobuse in raje stojijo pred bolnišnico ter čakajo taksi. In taksi jih v eno smer stane 500 tolarjev. Vsekakor pa bi progo financirala iz proračuna. In pri 4 milijardah proračuna 15 milijonov za mestni avtobus ne sme pomeniti velikega izdatka.

ANDREJ GERENčER:   Bolj se zavzemam za manjše minibuse, ki bi povezovali naša primestna naselja z mestom, kjer bi se uredilo tudi parkirišče in podobno. Glede financiranja pa bi občina morala v proračunu najti sredstva, da bi sofinancirala to dejavnost, da bi ljudje potem s cenejšim nakupom vozovnic bolj koristili ta avtobus.

ANTON šTIHEC:  Absolutno da, mestni avtobus bi moral biti dostopen tudi invalidom, o tem smo se že pogovarjali. Tisto, kar bi radi naredili, je krožna proga, ki bo povezovala vsa primestna  naselja in posebne točke, kot so izobraževalni centri, srednješolski centri, tudi nova bodoča ekonomska šola, zdravstveni dom, bolnišnica v Rakičanu in nenazadnje tudi trgovski centri, da starejši ljudje lahko gredo tudi s tem avtobusnim prometom do teh centrov. Vir financiranja bi bil vsekakor proračun MO MS, a tudi določena sredstva javno-zasebnega partnerstva.

Selitev avtobusne postaje?

ERNEST NOVAK:    Z njo se ne strinjam. Vemo, da se avtobusni promet dolgoročno ne bo širil. To je trend. Predlagam, da se avtobusna postaja renovira, makedamski del naj se podaljša, naredijo se naj podzemne garaže, nad njimi zelena oaza, kjer bi ljudje lahko posedali.

SUZANA SZABO PAHIč:   Ne bi je selila, ker avtobus in komunikacije prinašajo nekaj življenja. žal je tako.

SLAVKO šVENDA:   Ja, avtobusna postaja gotovo ne spada na to lokacijo. To je že znano. Ideja je bila, da bi se preselila na Industrijsko ulico, ravno zaradi Mure. Samo mestno središče ni primerno za avtobusno postajo. Seveda pa je stvar tehtnega razmisleka, na katero lokacijo pa res spada.

BRIGITA PERHAVEC:    Absolutno, ker se železniška in avtobusna na nek način povežeta in je tako prometna glava enotna. In lokalni mestni in primestni avtobus rešuje potem mobilnost v center, ki pa nasplošno ni tako oddaljen od avtobusne postaje, da bi to bil problem.

ANDREJ GERENčER:   Da, ker bi iz tega centra mesta preselili postajo v bližino železniške postaje, ki je par sto metrov oddaljena, in ker to ljudem ne bi onemogočalo gibanja po mestu, s tem pa bi sprostili zelo pomembne prostore.

ANTON šTIHEC:  Absolutno da, ker imamo danes na obstoječi avtobusni postaji v središču mesta parkirane prazne avtobuse. Središče ni namenjeno temu. Uredili bomo nova parkirna mesta za obstoječe avtobuse in turistične avtobuse ter avtodome, saj nenazadnje prihajajo tudi turisti z avtodomi, ki nimajo kje parkirati. Tako bo avtobusna postaja preseljena k železniški postaji na območje, kjer je danes lokomotiva. Pod območjem bo podzemna garaža, zgoraj pa avtobusna postaja s sedmimi ali osmimi peroni, avtobusi  pa bodo čakali izven mesta in prišli samo po potnike in jih potem tudi razvozili.

Ali veste približno, koliko ulic je v mestu Murska Sobota in po katerem znanem rojaku bi kakšna morala biti poimenovana, pa še ni?

ERNEST NOVAK:    Mislim, da je ulic približno 74. Sem jih pa vse prehodil. Poimenoval bi pa morda recimo po znanih ljudeh, recimo po gospodu žaligu, ali pa po dogodkih, ki so Mursko Soboto zaznamovali v daljni zgodovini.


SUZANA SZABO PAHIč:   Niti približno ne vem števila ulic. Boli pa me, da v načrtu, ki smo ga dobili, knjižnice ni narisane. (Kandidatka nas je po intervjuju poklicala in povedala, da je preverila, da je v mestu 90 ulic. op. p. uredništva) Ulico bi poimenovala po velikih Prekmurcih, ki so za pokrajino kaj naredili. Recimo Mikola šandor. Bil je eden večjih, a ob svojem času na napačni strani. Je pa povsod spregledan. Je član PAZU in veliki matematik.

SLAVKO šVENDA:    Okoli 50. Sem zalo mimo vsekal? Gotovo si ulico še kdo zasluži, recimo Slavič, zasluži si jo Jerič. Ti veliki ljudje si ne zaslužijo samo ulice, zaslužijo tudi spomenik. Recimo knez Kocelj. Veliko je takih imen, ki so vredna tega. Potem imamo duhovnika iz Martinja, Camplin. Dosti je takih imen v Prekmurju. če mislimo biti regijsko središče, potem bi morali upoštevati vse.

BRIGITA PERHAVEC:    števila ulic ne vem. Poimenovanje je stvar širše razprave. Sama ne bi nikoli odločala o tem. če že imamo častnega občana Mikija Mustra, bi lahko bila po njem, ampak to je stvar, ki jo razmišljam ta trenutek, in za vsako tako stvar je potreben najprej čas, širši konsenz in mnenje neke strokovne javnosti.

ANDREJ GERENčER:   Težko bi rekel, ampak sigurno je tam blizu 30. Ulico bi poimenoval po Jožefu Kološi.

ANTON šTIHEC:  Ja, to pa je zdaj težko vprašanje. Kolikor vem, je ulic nekaj nad 90, mislim, da 91, ampak v kratkem bo jih moralo biti še več, ker imamo kar nekaj ulic, ki nimajo imen, kot je podaljšek Kajuhove, ulice v SOIC, pa še kakšno na jugu mesta. Konkretno poimenovanje po kakšnem Sobočanu bi prepustil strokovnjakom, pa tudi natečaju, ki ga pripravljamo kot MO MS, kajti vsako ime je lahko mnenje posameznika, morda pa so naši občani mnenja, da si ga še kdo zasluži, seveda z ustrezno strokovno razlago.

Uredniški komentar: čeprav se je štihcu vprašanje zdelo težko, je bil njegov odgovor pravilen. Ulic je 91, v nekaterih predvsem starejših zemljevidi pa jih je moč prešteti 90, kot je lahko ugotovila tudi Szabo Pahičeva.

če bi v občino Murska Sobota pripeljali gosta iz tujine, kam bi ga najprej peljali?

ERNEST NOVAK:    V pokrajinski muzej.

SUZANA SZABO PAHIč:   V knjižnico.

SLAVKO šVENDA:   V naš lep park, poleti v kopališče, pripeljal bi ga v MIKK ...

BRIGITA PERHAVEC:    V muzej.

ANDREJ GERENčER:   Najprej v grad na ogled muzeja, potem Fazanerije in pa na ogled mestnega jedra.

 ANTON šTIHEC:  V grad v pokrajinski muzej, da bi mu pokazal stalno razstavo zgodovine našega območja. Seveda bi potem tudi organiziral izletniško turo s krožno vožnjo z različnimi točkami po Pomurju.

Kdaj in na kateri gledališki predstavi ste bili nazadnje?

ERNEST NOVAK:    Na gledališki predstavi že dolgo nisem bil, sem pa hodil na predstave pevskih zborov, saj smo tudi kot Društvo vinogradnikov pripravili srečanje pevskih zborov slovenskih mest v kinodvorani, ki pa na žalost ni bila dobro obiskana.

SUZANA SZABO PAHIč: V Mariboru, od tega je že kakšnih 15 let. Ne spomnim pa se, kaj sem gledala.

SLAVKO šVENDA:   Ja, sem bil ... abonma sem imel. Lansko leto sem še bil abonent, letos pa še nisem okusil te zadeve. Hodim pa na gledališke predstave v Lendavo. V glavnem so bile bolj take populistične, ki nimajo tistega »žmaha«. Zelo rad hodim v teater, to moram povedati. Se pa ne spomnim točno, na kateri predstavi sem bil.

BRIGITA PERHAVEC:   Sem abonent. Zadnja predstava je bila Petžensk.com.

ANDREJ GERENčER:   Bil sem v Budimpešti, doma pa še nisem uspel, ampak imam v načrtu.  Bila pa je to operna predstava Ciganka.

ANTON šTIHEC:  Nazadnje sem bil letos na predstavi Petžensk.com, drugače pa sva bila z ženo v Cankarjevem domu na povabilo Zavarovalnice Triglav, bila sva tudi v Veszpremu na Madžarskem, kjer sva si ogledala opero.

Ali ste se kdaj preizkusili v gospodarstvu? Kje in kako uspešni ste bili?

ERNEST NOVAK:    V KZ Panonka sem leta 1986 bil v zadrugi, ki je bila največja v Jugoslaviji, 1987-88 sem bil vodja Panonkine drevesnice, moje delo je tudi vinska cesta po Goričkem in aktiviranje mnogih vinogradov in sadovnjakov, Društvu vinogradnikov Goričko predsedujem že 20 let. Na gospodarske zadeve in investicije se spoznam. Sem tudi zasebni vinogradnik s tremi hektarji vinogradov.

SUZANA SZABO PAHIč: Da, bila sem direktorica zasebnega podjetja. Mislim, da sem bila uspešna.

SLAVKO šVENDA:   Zdaj sem pač „silom prilike“ samostojni podjetnik. Učim se te zgodbe, čeprav nisem ravno talent, ki bi znal delati z denarjem. Tega pač pri sebi nikoli nisem razvil.

BRIGITA PERHAVEC:    V gospodarstvu nisem delala.

ANDREJ GERENčER: Da, bil sem 17 let v PTT Slovenije, nazadnje direktor PTT Murska Sobota in, da ne bo samo hvala, v tistem času smo resnično postavili in uspeli postaviti telefonijo v Pomurju.

ANTON šTIHEC:  Da, dejansko sem se delal v gospodarstvu. Dve leti nazaj sem bil namreč samostojni podjetnik. Imel sem svoje podjetje za prostorski, gradbeni, nepremičninski inženiring, vodenje investicij in vrednotenje nepremičnin. Posebno lahko rečem, da je tej moji firmi šlo dobro, tudi sodeloval sem z devetimi občinami kot svetovalec za raznorazne segmente.

Katero visokošolsko smer bi najprej privabili v Mestno občino Murska Sobota?

ERNEST NOVAK:    Agroživilstvo in kemija, saj imamo kmetijstvo in doma pridelani pridelki so dodana vrednost, da ne bomo samo surovinska baza.

SUZANA SZABO PAHIč:   Začeti bi morali od danosti, ki jih imamo. Ekologija, reciklaža. Bila sem tudi pri dekanu in sem mu to prenesla.

SLAVKO šVENDA:   Nisem pristaš, da bi morali imeti v Murski Soboti vse. Mislim, da je potreben visokošolski študij, ki izvira iz višje stopnje človekovega bivanja – se pravi učenje in kultura gresta z roko v roki. Mislim, da bi kazalo v Soboti imeti tudi kakšne humanistične študije. Ne se samo obešati na neko kvazipodjetništvo, ampak mi pravtako rabimo humaniste, ne samo nekih agronomov, ali kaj se je zdaj pripeljalo. Za mlade je treba napraviti pogoje, da bodo ostali, to je prvi pogoj. In potem razvijati šolstvo naprej. Nesmiselno je delati šolstvo, mlade izšolati, potem bodo pa morali oditi, kar je največja katastrofa. To je največja zguba, ki smo jo napravili v zadnjih 15 letih.

BRIGITA PERHAVEC:   Tudi tega sama ne morem povedati, ker je to tudi stvar gospodarstva. Vsekakor bi želela od gospodarstva eno refleksijo, ki bi mi povedala, kaj to je. Vem, kateri so deficitarni poklici, ki jih rabimo, ampak vsekakor bi želela narediti prej analizo skupaj z gospodarstvom in potegniti sem tisto visokošolstvo, ki je tu potrebno. Pomurje je majhen prostor, ki se hitro zasiči z enimi poklici, kot je recimo medicinska sestra. Ravno zadnjič mi je ena medicinska sestra, ki dela v Kliničnem centru, rekla, kako rada bi prišla domov, a za njen poklic ni delovnih mest.

ANDREJ GERENčER:   Zdaj imamo tole visoko šolo s področja agroživilstva, nadaljevati moramo na področju ekonomije. Tukaj imamo že višješolski študij in morda tudi kakšno raziskovalno zadevo. Vsaj še dva visokošolska programa  bi morali pripeljati v Mursko Soboto, s tem bi Sobota lahko postala neko malo univerzitetno mesto. Mislim, da imamo vse pogoje.

ANTON šTIHEC:  Tisto, kar bi poleg obstoječega programa in fakultete za turizem lahko še izvajali, je visoka šola za zdravstvo, ki je recimo v Mariboru, a je pri nas ni. Načrtujemo namreč gradnjo varovanih stanovanj in pa tudi dislocirano enoto doma starejših in bomo tudi ta kader potrebovali. Vsaj visoko šolo za medicinske sestre – poseben segment zdravstvena nega.

Objavljen je razpis za občine za dodelitev statusa Evropske kulturne prestolnice za leto 2012, ko bo na vrsti Slovenija. Ali bi lahko MO MS uspešno kandirala za pridobitev tega statusa v državi in postala Evropska kulturna prestolnica in kateri bi bili naši aduti?

ERNEST NOVAK:    Lahko bi kandidirala, saj je Graz tudi bil uspešna prestolnica. Imamo dosti kulturnih društev, slikarske kolonije, gledališke skupine, pevske zbore, domačo in umetno obrt.

SUZANA SZABO PAHIč:   Lahko bi kandidirala. Aduti bi pa bili v tem, da bi povedali, da kljub temu, da je okoli nas toliko drobnih občin, mi zmoremo tudi te ustanove, ki ne prinašajo profita. Prestolnica mora nekaj dati, ne pa samo zahtevati.

SLAVKO šVENDA:   Mislim, da ta zadeva ni stvar enega razpisa, ampak stvar procesa. Kultura je zelo zelo širok pojem. Od odnosa do starih in do mladih. Dokler mi tega odnosa nimamo izoblikovanega, pri teh stvareh ne moremo konkurirati. Nima se smisla tudi prijavljati samo zaradi tega, da dobimo nek denar. 
 

BRIGITA PERHAVEC:   Absolutno bi lahko kot center regije s svojo kulturno identiteto in multikulturnim področjem. Je pa vprašanje, ker sem ekonomist, kaj za tem ostane. Se pravi, koliko je tu vložka in kaj nam potem ostane. Potem bi se šele odločala. Adute imamo v mestu, v regiji, vprašanje pa je, kaj za tem ostane napram vložku.

ANDREJ GERENčER:   Vsekakor si to želimo, da bi to Murska Sobota dosegla. Sicer imamo nekaj razlogov, da bi lahko kandidirali. Naš grad, naš muzej, naša galerija, mi tudi  predlagamo, da bi imeli v Murski Soboti polprofesionalno gledališko skupino. V Prekmurju, tudi v Murski Soboti, imamo veliko odličnih akademskih slikarjev. In sploh je naše mesto dovzetno za kulturna dogajanja. Vsekakor pa bo konkurenca v Sloveniji velika. če se bomo pa potrudili in dosegli, kar si želimo in kar poslušamo v predvolilnih  nastopih, potem lahko realno pričakujemo, da bi se lahko prijavili.

ANTON šTIHEC:  Seveda bi lahko, vendar je tu vse polno predpogojev. Eden teh je seveda, da imata mestna občina in naše mesto ima v primerjavi z drugimi slovenskimi mesti določeno specifiko, smo nekoliko mlajši, imamo mlajšo zgodovino, ampak imamo tudi starejše objekte, ki so pomembni, ki bi jih lahko tudi v ta namen tržili. En predpogoj je seveda, da se vsi v mestni občini, različne institucije, ki k zadevi lahko zelo dosti doprinesejo, skupaj dogovorimo ter skupaj k temu projektu pristopimo in se ga lotimo. To ne more biti le projekt mestne občine, ampak mora biti vseskupen projekt vseh institucij iz tega segmenta. Torej odgovor je, da lahko kandidiramo. 

S kom bi se najraje pomerili v drugem krogu, kakšne bi bile vaše prednosti?

ERNEST NOVAK:    Realna situacija je, da bo verjetno v drugem krogu gospod štihec, upam, da bom z njim v drugem krogu. Moje prednosti so vsekakor, da nimam bojazni, če mi zadeva ne uspe. Svoje delo imam in ga bom razvijal ter sodeloval z vsemi, izobraževal na področju varovanja okolja. Imam tudi izkušnje z vodenjem raznoraznih timov.

SUZANA SZABO PAHIč:   S štihcem. Moja prednost je, da sem jaz zelo zelo človeška, on pa ni.

SLAVKO šVENDA:   Meni je pravzaprav čisto vseeno, s kom bi se pomeril. Zelo verjetno bo štihec, samo vprašanje, če bom jaz njemu protikandidat.

BRIGITA PERHAVEC:    Najraje z nobenim, ker bi rada bila prva. O tem, v čem sem boljša od drugih, ne morem razlagati. Mislim, da sem pristna. In to, kar mislim, mislim s srcem. Nisem politični govornik, se pa lahko tega naučim.

ANDREJ GERENčER:   V drugem krogu mogoče z aktualnim županom. Prednost pa bi bila v tem, da bi govoril o programih, ki smo jih sprejeli mi v prejšnjem obdobju in ki so se sedaj komaj začeli uresničevati.

ANTON šTIHEC: Najraje bi videl, da drugega kroga sploh ne bi bilo.

Ali vas glede na to, da kandidirate kot kandidat Zelenih, ne moti, da po mnenju nekaterih bolj zeleno od vas deluje vaš tekmec švenda?

ERNEST NOVAK:   čeprav sva oba bila v Društvu za varstvo okolja pred dvajsetimi leti, je on boljši retorik, jaz pa zadeve bolje izpeljujem. čeprav piše, da ne mlati prazne slame, ne ponuja konkretnih odgovorov. Ljudje so s štoserji bolj zadovoljni, kot bi bili, če se jim da na plan kakšna resnica s konkretnim odgovorom. Tudi po duši sem zelen, saj sem tudi v svojem vinogradu škropil samo štiri škropljenja letno.

Mnogi so namigovali na to, da niste uspeli zbrati dovolj podpisov za samostojno kandidaturo, čeprav ste jih zbirali v študijski knjižnici. Ali ta informacija drži?

SUZANA SZABO PAHIč:   Sploh ni res. Pa poleg tega jih nisem zbirala v knjižnici. Podpise zbira upravni organ. Potrjeni obrazec so mi lahko uporabniki dali v mojo košaro, ki sem jo najela. Za 0,6 kvadratnega metra sem plačala 24 tisoč tolarjev, zato da bi opozorila, kakšno ceno ima knjižnica. In sem zbrala dovolj podpisov, vendar sem naredila napako in nisem delala liste za mestni svet. Tako ne bi imela šanse za mestni svet. Fantje, ki sem jih poznala, so prišli tri dni pred volitvami, pa so mi dali bianco papirje in rekli, da naj delam s tem, kar hočem.

Mnogi namigujejo, da se je vaša želja po kandidaturi povečala po razgovoru z eno izmed strank, ki bi tako z vašo pomočjo lažje prišli do drugega kroga. Ali je vaša kampanja iskrena in ali je v povedanem kaj resnice?

SLAVKO šVENDA: Zmeraj je bilo namigovanje in to gre zraven h kampanji. Mislim, da to niti ni provokativno vprašanje, ampak da je to realno vprašanje. Trgovalo se je in se trguje tudi danes. Volitve so nedvomno postale velika trgovina. Jaz sem preveč nepredvidljiv in premalo koristoljuben, da bi s komerkoli karkoli trgoval, najmanj pa z LDS. Ker LDS je svoje odpel. So stvari, ki so nastale v nekem času in posledica njihovih dejanj je to, kar je v Murski Soboti. Jaz se nisem strinjal, jaz sem vedno bil odpadnik. Mene so iz stare partije ven metali ... Nisem šel v nobeno kalkulacijo, z nobeno stranko v noben dogovor in tudi ne mislim iti. Imam svojo držo, je pa to na žalost edini način.

Gospodinjstva so prejela vaš letak. Se vam ne zdi vsaj moralno sporno, da je na letaku tudi fotografija otroka, ki je mnogo mlajši od 14 let?

BRIGITA PERHAVEC:   Ne zdi se mi sporno. To je otrok gospoda, ki drži otroka, in z ženo sta oba bila mnenja, da je treba zaradi njunih otrok narediti varne kolesarske in pešpoti. Predvsem zaradi njunega otroka.

Na enem izmed soočenj ste predstavili, da je Murska Sobota v zadnjih dveh letih pričela nazadovati. Ali je po vašem iskrenem mnenju lahko to posledica dveletnega mandata štihca ali pa dopuščate možnost, da je to posledica prejšnjih županovanj?

ANDREJ GERENčER: Mislim, da je gospod štihec premalo zavzeto nadaljeval programe, ki so bili v poteku tedaj. Res pa je, da so se mogoče v zadnjem letu mandata prejšnjega župana nekatere stvari morda malo upočasnile, predvsem tudi zato, ker nismo dobili podpore v republiki, vendar bi moral gospod štihec intenzivneje nadaljevati tiste programe, ki smo jih zastavili.

Ali je naključje, da se je v vašem mandatu povečalo število novogradenj, ki jih izvajajo podjetja Stanka Polaniča?

ANTON šTIHEC: Ne vem, če je to naključje. če so se določene stvari tako pripravile v teh dveh letih in se je bilo možno dogovoriti tudi s podjetji, katerih solastnik je Stanko Polanič, to štejem kot pozitivno. Torej smo se lahko določene stvari dogovorili in investicije gredo naprej, te investicije pa za seboj pripeljejo tudi nova delovna mesta, tudi druge razvojne cikle. Ampak Stanko Polanič ni edini podjetnik, ki izvaja investicije v naši občini. Sam osebno se kot župan pogovarjam tudi z drugimi investitorji. Tudi s tujci, tudi Avstrijci so pri nas, pred dnevi so bili pri nas predstavniki Merkurja. Torej je vse polno investitorjev, ki želijo izvajati določene stvari. Tako da trditev, da je samo eden, ne drži. To, da pa so oni začeli nekatere stvari izvajati, si jaz štejem tudi kot uspeh, saj smo se nenazadnje lahko sporazumeli. česar se v preteklosti niso mogli dogovoriti, smo se mi lahko dogovorili.