Z novim zakonom se bo v gostilnah lahko prodajalo le ustekleničeno vino ali v ustrezno označenih nerjavečih posodah. S tem želijo zajeziti sivo ekonomijo pri proizvodnji in prodaji vina.
Po spremembah zakona o vinu bodo gostinci lahko prodajali le ustekleničeno vino oziroma vino v sodčkih iz nerjavečega jekla, in ne vina, ki so ga v kanistrih kupovali od vinarjev. Prav točenje neustekleničenega vina v gostinskih lokalih predstavlja največji delež prometa z vinom na črno, ocenjujejo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje.
Več kot 30 odstotkov vina uradna statistika ne zajema
Ernest Novak, specialist za vinogradništvo in vinarstvo na KGZ Murska Sobota pravi, da je bila že obstoječa zakonodaja »nad evropska«, vendar njeno izvajanje, poštenost gostincev in vinarjev ter nadzor pristojnih služb ni bil v skladu s »skušnjavami vseh«, ki so sodelovali v verigi od grozdja oziroma vina do potrošnika. Po nekaterih podatkih, bi naj bilo vina, ki ga ne zajema uradna statistika in ki ni izpostavljeno plačilu dajatev v Sloveniji od 30 do 40 odstotkov.
Mali vinogradniki vključeni v sivo ekonimijo
Po ocenah je v Sloveniji med sedemnajst in osemnajst tisoč hektarji obdelanih vinogradov, v register pa je vpisanih dobrih šestnajst tisoč hektarjev, pridelek pa se prijavlja s 13.500 hektarji. Glede na te podatke, je pridelek z ostalih površin neevidentiran in se je lahko pojavljal na sivem trgu. Ta del pridelka povzroča neravnovesje na trgu in nelojalno konkurenco registrirani pridelavi vina. Novak meni, da so se mali vinogradniki res vključevali v sivo ekonomijo preko vključevanja svojih majhnih neustekleničenih količin vin, v prodajo v lokalih.
»Vendar v navezi lobističnih - prijateljskih odnosov in pod uradnimi analizami registriranih vinogradnikov,« še dodaja Novak.
Neustekleničeno vino le v turističnih kmetijah, vinotočih in kleteh
Najpomembnejša novost, ki jo prinaša sprememba omenjenega zakona je, da bodo lahko neusteklenično vino, torej vino, direktno od soda do pivca tržile le turistične kmetije, vinotoči in vinarji v malo prodaji v svojih kleteh, ne pa gostinci, čeprav so tudi sami pridelavalci vina. Novak se s tem ne strinja. Gostinci bodo tako lahko točili le originalno napolnjena vina ali iz ustrezno označenih nerjavečih posod.
Gostinci nasprotujejo spremembam zakona
S spremembami zakona o vinu pa se ne strinjajo gostinci, saj menijo, da s tem ne bodo pregnali sive ekonomije, temveč le povzročili težave majhnim lokalom in pridelovalcem samim, ki ne bodo imeli komu prodati vina.
Večje pristojnosti vinske inšpekcije
Z namenom povečanja deleža prijave pridelka vina in omejevanja nelojalne konkurence registrirani pridelavi vina daje predlog zakona vinarski inšpekciji poleg obstoječih pristojnosti tudi pristojnost nadzora nad prometom z vinom v gostinskih obratih, omejuje točenje neustekleničenega vina, poenostavlja postopek kaznovanja in zvišuje kazni za prekrške.
Prijave letnega pridelka in zalog
Predlog o spremembah zakona o vinu je bil sprejet s strani Državnega zbora. Sam zakon je bil sprejet leta 2006 in ureja geografsko poreklo grozdja in vina, njegovo pridelavo, označevanje, ocenjevanje in sam promet z vinom. V zakonu je opredeljeno tudi, kdo se lahko ukvarja s pridelavo, in sicer pravne osebe in samostojni podjetniki, ostali pa le, če je grozdje njihov lastni pridelek. Za vse pridelovalce, ki obdelujejo najmanj deset arov vinograda ali pridelek tržijo, zakon določa obvezo prijave letnega pridelka in zalog. Več o Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o vinu si lahko preberete tukaj.
