Horvat znova v igri za drugega človeka države: Prvič smo bili malo naivni in verjeli ustnim obljubam

Kot strela je odjeknila novica, da je vladna koalicija uspela zbrati 47 podpisov za razrešitev predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča in tudi imenovanje Jožefa Horvata za novega šefa hrama demokracije in po protokolu drugega najpomembnejšega človeka v državi, takoj za predsednikom države.

Nazadnje zmanjkal en glas

Spomnimo, 30. marca je na tajnem glasovanju za razrešitev Zorčiča zmanjkal en glas, ob obstrukciji opozicije je bilo oddanih 47 glasovnic, od tega jih je 45 glasovalo za razrešitev, dve glasovnici pa sta pa bili neveljavni.

Predlog za razrešitev je takrat bil vložen v državni zbor z desetimi podpisi poslancev in poslank, tokrat imajo podpisov 47. Pod predlog so se tako poleg SDS, SMC in NSi podpisali še v poslanskih skupinah SNS, DeSUS in poslanca narodnostnih manjšin.  

Malo verjetno, da se bo Zorčič umaknil 

Kot je povedal kandidat za novega predsednika državnega zbora Jožef Horvat, imajo danes vodje poslanskih skupin namen se sestati z Zorčičem in «zadeve opraviti na visoko-kulturni ravni.»

Ker pa je malo verjetno, da bo Zorčič potem tudi odstopil, pa napoveduje vodja poslanske skupine NSi, da «teh podpisov pač ne bomo vrgli v koš, ampak bomo zahtevali sklic izredne seje državnega zbora ter tam poskušali z razrešitvijo.»

Poslovniški rok za sklic seje po vložitvi predloga je 14 dni, od Zorčiča pa bo odvisno, kdaj bo do glasovanja nato tudi prišlo. 

«Mogoče smo bili prvič malo naivni in zaupali ter verjeli ustnim obljubam. Sedaj imamo 47 podpisov, ampak glasovanje je še vedno tajno in še vedno lahko ima kdo figo v žepu. Dejstvo pa je, da mi moramo nekaj narediti za stabilizacijo političnega sistema. Pred nami so dobri projekti, od davčne zakonodaje do demografskega sklada in zakona o dolgotrajni oskrbi, ki končno po petnajstih letih prihaja na mizo in to brez dodatnih finančnih obremenitev za državljane in delodajalce. S kar nekaj projekti smo v ciljni ravnini in seveda nam 'Kulovci' to želijo blokirati, ker bi ti projekti tudi pri ljudeh bili deležni odobravanja,» je pojasnil Horvat za Sobotainfo.  

Blokada v državnem zboru?

Del opozicije s poslansko skupino nepovezanih poslancev je sicer znova bil neuspešen s prerazporeditvijo mest v delovnih telesih državnega zbora. V opoziciji so celo predlagali razveljavitev terminskega programa dela državnega zbora za mesec maj, v LMŠ pa so napovedali obstrukcijo državnega zbora, čemur v SD, Levici in SAB sicer niso naklonjeni.

Horvat je do dogajanja kritičen, saj imajo veliko dela, ki ga morajo nadoknaditi že zaradi lockdowna, ki je odnesel aprilsko sejo: «Se potem tudi plači odpovemo? Mi smo tu, da delamo za ljudi in ne za takšne razprtije,» meni pomurski poslanec, ki priznava, da bi bil morebiten nov neuspeh z zamenjavo Zorčiča precej problematičen za vladno koalicijo.

«To je potem problem večine. Ogroženi bi bili vsi prej navedeni projekti, saj verjetno tudi na odborih in v državnem zboru ne bi dobili zadostne podpore. Ne bo enostavno,» še priznava Horvat. Po prvem neuspehu se je kot možna rešitev ponujala tudi vrnitev Zdravka Počivalška med poslance, a zdi se, da je ta opcija le skrajna rešitev za vladno koalicijo.

Pisna podpora, ki ni zagotovilo

Ob zadnjem neuspehu je bilo veliko špekulacij, kdo naj bi oddal neveljavni glasovnici. Najglasneje se je omenjalo vodjo poslancev DeSUS Franca Juršo in pa tudi poslanca madžarske narodne skupnosti Ferenca Horvatha. Lahko je bil seveda kdorkoli od 47 poslancev, takšen scenarij pa je možen tudi ob novem tajnem glasovanju. 

Odpira se pa tudi vprašanje, kako bodo podpisi poslancev DeSUS vplivali na že tako načete odnose med poslanci in vodstvom stranke.