Vlada se je odločila za liberalizacijo cene 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva.
Kot izhaja iz sporočila za javnost po včerajšnji seji vlade, je vlada sprejela Informacijo o stanju na trgu naftnih derivatov in ugotovila, da ukrep kontrole cen na področju naftnih derivatov ni več potreben.
Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo nalaga, da na podlagi kotacij naftnih derivatov na svetovnem trgu spremlja in analizira oblikovanje cen za 95-oktanski neosvinčeni motorni bencin in dizelsko gorivo in za 14-dnevno obdobje sporoča podatke Ministrstvu za finance.
Ukrep kontrole cen so sicer izredne narave in naj bi trajali največ eno leto, ponovijo pa se lahko v utemeljenih primerih, vendar morajo državni organi storiti vse, da se ukrep odpravi.
Vstop novih ponudnikov in konkurenca
Že leta 2016 je prišlo pri nas do postopne liberalizacije reguliranih cen naftnih derivatov, najvišje maloprodajne cene neosvinčenega motornega bencina 98 ali več oktanskega in kurilnega olja se od 9. 4. 2016 oblikujejo prosto na trgu, od 9. 11. 2016 pa se na avtocestah in hitrih cestah prosto oblikujejo cene vseh naftnih derivatov.
Na podlagi trenutno veljavne uredbe so v Republiki Sloveniji določene le še najvišje maloprodajne cene NMB-95 in dizla izven avtocest in hitrih cest.
Kot so ocenili v vladi, bi lahko v obdobju desetih let po deregulaciji vseh naftnih derivatov prišlo do vstopa novih ponudnikov na trg.
"Ob vstopu novih ponudnikov zaradi večje konkurence tako ne bi prišlo do dodatnega dviga marž, in s tem dviga cen naftnih derivatov, saj bi marže v petih letih po deregulaciji cen vseh naftnih derivatov dosegle raven marž, ki je primerljiva z višino marž v ostalih državah članicah Evropske Unije. Menimo, da bo v desetih letih po popolni deregulaciji najverjetneje prišlo do heterogenosti cen; predvidevamo, da bi bile cene naftnih derivatov na avtocestah še naprej višje, medtem ko bi bile v mestih in ob mejah zaradi konkurence cene nižje," so zapisali.
Dražje gorivo tudi ob državni regulaciji?
Obenem v vladi poudarjajo, da bo zaradi prehoda na zelene tehnologije in znižanja porabe naftnih derivatov v naslednjih desetih letih prišlo do povišanja stroškov poslovanja distributerjev, kar bo po njihovih ocenah povzročilo dvig marže s strani naftnih distributerjev.
"To pomeni, da morebiten dvig marž ne bo izključna posledica deregulacije cen, ampak predvsem povišanja stroškov poslovanja distributerjev. Dodatnega dviga marže s strani distributerjev torej ni možno izključiti, vendar morebiten dvig marž ne bo posledica deregulacije cen vseh naftnih derivatov, ampak povišanja stroškov poslovanja distributerjev, kar pomeni, da bi vlada tudi ob nadaljnji regulaciji cen naftnih derivatov morala uskladiti marže s spremenjenimi razmerami na trgu naftnih derivatov," so še pojasnili.
Za deregulacijo cen se je sicer večkrat potegoval minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, ukrep pa bodo pozdravili predvsem trgovci z naftnimi derivati, ki bodo sedaj lahko sami določali svojo prodajno maržo, podobno kot v sosednji Avstriji.
Trg pogonskih goriv obvladujeta dva igralca
Najvišji tržni delež na področju trgovanja z naftnimi derivati ima pri nas državni Petrol, ki obvladuje več kot polovico trga in ima 318 bencinskih servisov v državi, sledi mu pa še avstrijski OMV z okoli 20-odstotnim tržnim deležem.
Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence je leta 2017 v Raziskavi trga pogonskih goriv izpostavila ravno visoke vstopne ovire na že visoko koncentriranem trgu pogonskih goriv.
"Takšna tržna struktura je že sama po sebi problematična z vidika obstoja konkurence med podjetji, saj omogoča udeležencem tudi ob odsotnosti sklepanja raznih omejevalnih ravnanj usklajeno delovanje, in sicer 'tiho dogovarjanje', kjer manjši ponudniki le sledijo večjim," so opozorili v raziskavi.
