Država bi spodbujala nakup okolju prijaznih vozil, Eko sklad pa že drugič letos znižuje subvencijo

Državni zbor bo ta teden odločal o predlogu novega zakona o davku na motorna vozila, ki kot davčno osnovo ne določa več prodajno ceno, ampak bo obdavčitev odvisna od izpustov ogljikovega dioksida, emisijskega standarda euro ter vrste goriva, ki se uporablja za pogon motornega vozila.

Električna vozila izvzeta iz obdavčitve

Kot so zapisali na ministrstvu za finance, je cilj zakona spodbujanje okolju prijaznejših motornih vozil, za vsa vozila pa bo tako določen enotni davek. "Bolj bodo obremenjena do okolja manj prijazna vozila, za električna in druga motorna vozila brez izpustov pa se davek ne bo plačeval," je povedala državna sekretarka na finančnem ministrstvu Kristina Šteblaj, so poročali na STA. 

Zaradi novega zakona v proračun 16 milijonov evrov manj

Črta se tudi dodatni davek na motorna vozila, tako imenovani luksuzni davek, ki je bil za vozila s prostornino motorja nad 2,5 litra uveden sredi leta 2012. V koaliciji so tej določbi pritrjevali z argumentom, da Slovenci takšna luksuzna vozila pogosto registrirajo v tujini, s tem pa je državni proračun prikrajšan. Kot še poroča STA, je državna sekretarka povedala, da se je v državni proračun lani steklo skupaj 45 milijonov evrov davka na motorna vozila in dodatnega davka na motorna vozila skupaj. 

Zdaj vlada pričakuje, da se bo ta številka zmanjšala za dve tretjini, v letu 2021 na 16 milijonov evrov, je še dejala Šteblajeva. Novi zakon mora sicer priti v veljavo do 1. januarja 2021, saj bo takrat uveljavljena nova metodologija merjenja izpustov.

Eko sklad subvencijo znižal že drugič letos in to precej

Kljub temu, da bo prišlo s spremembo v praksi do nižje obdavčitve večine motornih vozil, predvsem tistih višjega cenovnega razreda, se je v javnosti pojavilo nekaj očitkov ravno na račun zadnjega, najbolj pa je neprijetno presenetil Eko sklad.

Na dan, ko je odbor za finance v državnem zboru potrdil predlog zakona, so namreč pri Eko skladu objavili javni poziv, v katerem že drugič letos znižujejo subvencijo za nakup električnih vozil.

Spomnimo, prvič po letu 2016 so spodbudo pri nakupu električnih avtomobilov za pravne in fizične osebe znižali letos marca, ravno ob pričetku epidemije prvega vala koronavirusa. Že takrat so pri društvu E-mobility zahtevali odstop direktorice državnega okoljskega sklada Mojce Vendramin.

Subvencija se je takrat z 7.500 evrov znižala na šest tisoč evrov, od 11. decembra pa so v javnem pozivu subvencijo znižali še na 4.500 evrov (za kategorijo M1) oziroma jo omejili na največ 20 odstotkov vrednosti vozila. 

Učinek, ki si ga niso želeli

Na negativne učinke tovrstnih sprememb pa opozarjajo tudi pri Društvu E-Mobilnost Slovenija, ki so na praktičnem primeru izračunali, kaj bo to pomenilo pri nakupu cenovno dosegljivega električnega vozila. 

"Na segmentu cenovno dosegljivih, pa smo s kapico 20 odstotkov dosegli to, da so vstopni modeli še dražji in s tem še težje dosegljivi širši populaciji," so zapisali in orisali z izračunom:

Renault Twingo Z.E. Life R80

Izračun po starem:          17.480 evrov – 6.000 evrov = 11.480 evrov

Izračun po novem:          17.480 evrov – (17.480*20 odstotkov=3.496 evrov) = 13.984 evrov

Razlika:                             2.504 evrov oziroma višja cena za +21,81 odstotka

Ob tem opozarjajo, da bo država s spremembo davka dejansko spodbudila nakup dizelskih in bencinskih vozil v višjih cenovnih razredih.

"Do sedaj je v primeru nakupa električnega vozila Audi eTron 55 z maloprodajno ceno 84.740 evrov obstajala možnost pridobitve nepovratne finančne spodbude v višini 6.000 evrov, po novem te možnosti ni več.  V primeru nakupa primerljivega dizelskega vozila Audi Q8 45 TDI, ki ima trenutno maloprodajno ceno 84.740 evrov, je zgodba drugačna. Zaradi nižjega davka na motorna vozila bo to vozilo po trenutnih izračunih cenejše za 5.835 evrov," opozarjajo v društvu. 

"Kaj se dogaja z E-mobilnostjo na sončni strani Alp?"

V društvu navajajo še, da argument Eko sklada, kjer nižanje subvencije utemeljujejo s tem, "da je naraščanje obsega spodbud za ta ukrep v zadnjih letih, saj se število spodbujenih vozil vsako leto praktično podvoji, na drugi strani pa se cene električnih vozil znižujejo," ne drži.

Po podatkih o številu električnih vozil na 100.000 prebivalcev smo glede na podatke julija 2020 sicer pred Italijani, Madžari in Hrvati, z 161 električnimi vozili na 100.000 prebivalcev, a so Avstrijci veliko pred nami (509).

Obenem, kot še navajajo v društvu, smo po nepovratni finančni spodbudi sedaj v primerjavi s sosedi na zadnjem mestu, "prvo mesto pripada Avstriji in tam ni slišati izgovorov, da imajo že dovolj električnih vozil".

Tudi pri emisijah CO2 na podlagi novih vozil je Slovenija glede na sosednje države na sredini lestvice, gre pa za podatke iz leta 2019, v društvi pa predvidevajo, da bomo "glede na prodajne statistike v letu 2020 šli po lestvici navzdol". 

Celoten prispevek si sicer lahko pogledate na spletni strani Društva E-Mobilnost Slovenija na naslednji povezavi.

Postavlja se vprašanje, ali je šlo pri odločitvi nižanja subvencije Eko sklada za potezo usklajeno z resornim ministrstvom ali ne. V vsakem primeru pa bi težko rekli, da zakon ob vseh navedenih dejstvih izpolnjuje enega od poglavitnih ciljev, ki naj bi ga zasledoval.