K nam se uvažajo predvsem cenejša vina iz Italije, Madžarske in Makedonije, medtem ko izvoz slovenskega vina upada.
Slovenija spada med pomembnejše pridelovalce kakovostnih vin, zato niti ne preseneča, da je „napitek“ iz grozdja med Slovenkami in Slovenci tako zelo priljubljen. Od skupno 29 kar 24 milijonov litrov slovenskega vina je prodanega na domačem trgu. Po drugi strani pa je le pet milijonov litrov slovenskih vin prodanih na tujem. Prodaja na domačem trgu se je lani v primerjavi z letom prej povečala za 14 odstotkov, na tujem pa je padla za slabih pet odstotkov.
V povprečju popijemo 37 litrov vina letno
Vsak Slovenev je lani popil 12 litrov slovenskega vina in če zraven prištejemo še uvožena vina ter neprijavljena vina, potem je jasno, da Slovenci sodimo med tiste zemljane, ki popijejo veliko vina, in žal tudi drugih alkoholnih pijač. Po uradnih podatkih vsak Slovenec letno povprečno popije 37 litrov, po drugi strani pa denimo vsak Indijec povprečno popije le 9 ml vina.
Prodaja se povečuje zaradi sloga in kakovosti
Kot je povedal direktor Vinske družbe Slovenije Dušan Brejc, je slovenski domači trg vina že nasičen, a se je prodaja le povečala predvsem zaradi sloga in kakovosti. Na domačem trgu se je sicer povečal delež deželnih vin, kar je pripisati krizi, ki potrošnike usmerja k cenejšim vinom. „Delež vrhunskih vin na domačem trgu se je zmanjšal, kakovostna vina pa ostajajo na razmeroma stabilnem deležu. Bela vina rahlo rastejo, rdeča kažejo rahel padec. Po nekajletni rasti je opaziti manjši padec rosejev, peneča vina pa izkazujejo rast, posebej roseji“, je pojasnil Brejc
Naše belo vino pijejo večinoma v tretjih državah
Izvoz slovenskega vina se je lani zmanjšal, ker se je zmanjšala prodaja odprtega vina, ta pa že leta beleži padec, povečala se je le prodaja ustekleničenih vin. Slovenija dobrh 70 odstotkov belih vin izvozi v tretje države, kjer prednjači Kitajska, sledijo pa ji Hrvaška, ZDA, Italija, BiH, Nemčija in Srbija. V države EU Slovenija izvozi večino rdečih vin. Kot poudarja Brejc, so do leta 2009 trije največji slovenski izvozniki vina (Puklavecfriends, Goriška Brda, Vipavska klet) večino svojega vina prodali v gostinstvu in ne v trgovini. Izvozne cene so zato narasle. Družbeniki Vinske družbe Slovenije, ki izvozijo približno 90 odstotkov vsega slovenskega vina, se z uvozom po drugi strani skorajda ne ukvarjajo, tako ga v letu 2009 praktično ni bilo, lani pa je znašal manj kot 300 tisoč litrov.
Uvožena vina so praviloma cenejša
Slovenija trenutno beleži rast uvoženih vin, pri čemer prevladuje uvoz iz Italije, Madžarske in Makedonije. To vino v povprečju ne preseže cene enega evra na liter in večinoma konča na policah diskontnih verig. Bistveno višjo povprečno ceno, ki preseže tri evre na liter, dosegajo le vina, uvožena iz Francije, pa tudi tista iz Španije, Čila, Hrvaške in Avstralije, vendar je skupna količina uvoženih dražjih vin relativno majhna.
Rešitev za vinsko krizo je v usmerjenosti promocije in izvoza
Dušan Brejc ne zanika, da se v Sloveniji soočamo z vinsko krizo. Zaloge namreč naraščajo, hkrati pa tudi uvoz narašča hitreje, kot bi si želeli. Naš odgovor temu je, da je treba nujno znižati obseg sive ekonomije - sivi trg namreč presega 40 odstotkov javne prodaje, je oster Brejc. Slovenski vinarji so se z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dogovorili, da promocijske ukrepe zožijo na tri ciljne sejemske nastope, hkrati pa se dogovarjajo o treh ključnih izvoznih trgih, ki bodo deležni ukrepov kmetijske politike. Brejc je namreč prepričan, da brez večje osredotočenosti na ciljne trge ne bomo postali vinska destinacija.
