Viktor Žakelj, nekdanji predsednik Socialistične stranke Slovenije in pomembne politični akter v času osamosvojitvi Slovenije je v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota predstavil knjigo Plebiscit 1990 – Med politikanstvom, strahom in pogumom
Žakelj, ki ni več aktiven v politiki, je uvodoma pojasnil, da knjiga, ki je trenutno osrednje branje v Ljubljani, razlaga družbene, poliitčne in ekonomske elemente, ki so bili v ospredju leta 1990. “Vedno mi je bilo fascinantno, kako smo slovenci ostali enoten narod, ki nas je na tem križpotju med agresivnimi Romani, Germani in Madžari preživeli? Kateri so tisti elementi, zaradi katerih smo preživeli?” je o zgodovini in državnotvornosti razlagal Žakelj, ter ob tem izpostavil trdoživost slovenskih manjšin, še posebej koroške, ki skozi zgodovino kljubujejo zobu časa in kljub maloštevilčnosti ostajajo zvesti svojim koreninam.
“Slovenci si vedno prirejamo funkcionalnost zgodovine”
“Pravi fenomen je Trubar, ki je presegel mejo regionalnega razdeljevanja in kot prvi opisal Slovence kot celovit narod,” je še povedal bivši predsednik Socialistične stranke Slovenije in dodal, da smo Slovenci vedno podrejali zgodovino, sledili eni ideji ali opciji. Zasluge za osamosvojitev Slovenije po mnenju Žaklja ne moremo pripisovati eni opcji, ampak moramo upoštevati celotno zgodovino, vključujoč tiste elemente, ki so danes nekaterim postali moteči. “Bila je fašitično – nacistična stran in bili smo tisti na drugi strani. Naenkrat je to za nekatere postalo nerelevantno in po mnenju nekaterih sporno,” je še pojasnil Žakelj.
O knjigi Plebiscit 1990 avtor ni spregovoril dosti besed, saj je interpretacijo slednje prepustil bralcem, okvirni vsebinski vpogled v delo pa opisuje jesenski čas, ko so potekali burni razgovori o možnostih čimprejšnje odcepitve Slovenije, ter avtorjeve spomine in dokumentarno gradivo v obliki zapisnikov, pisem člankov in misli o takratnem stanju duha družbe in dogodkih, ki so sledili. V knjigi so zapisani prispevki nekaterih pomembnih političnih in družbenih akterjev tistega časa: Franceta Bučarja, Miroslava Cerarja, Matjaža Kmeclja, Ludvika Toplaka in drugih.
