V Občini Lendava se skrivajo velike zaloge nafte in plina, ki so do danes še neizkoriščene
V Petišovcih, tik ob slovensko-madžarski meji se na 200 km2 površine skriva več milijard kubičnih metrov zalog globokega plina, ki bi jih bilo treba, po mnenju strokovnjakov čim prej izkoriščati.
300.000 m3 plina na dan
V bližini Lendave je po raziskavi britanskega naftnega podjetja Ascent Resource , ki želi obuditi pomursko črpanje plina, zalog za vsaj 300.000 kubičnih metrov na dan. Podjetje že dalj časa razvija nahajališče ob slovensko-madžarski meji, nova testiranja na vrtinah Pg-10 in Pg-11A pa razkrivajo velike zaloge, so zapisali na spletni strani podjetja.
S petišovskim plinom bi lahko zmanjšali energetsko odvisnost Slovenije
Po kratkotrajni tesni proizvodnji je bilo ugotovljeno, da je iz teh vrtin v prvem letu mogoče zadovoljiti približno deset odstotkov vseh potreb po plinu v Slovenije. Lokalna proizvodnja plina bo nedvomno zmanjšala energetsko odvisnost Slovenije od uvoza energentov, povečala pa bi se tudi varnost oskrbe.
Plin, ki ga v Lendavi nameravajo pridobivati s hidravličnim drobljenjem peščenjaka, leži na globini 3.500 metrov. Po ocenah Britancev naj bi se pod površjem skrivalo 11 milijard kubičnih metrov plina.
Nove vrtine na plinskem polju v Petišovcih obetajo povečanje črpanja zemeljskega plina
"Rezultati testiranja iz vrtine Pg-10 so odlični in presegajo naša pričakovanja. Navdajajo nas z zaupanjem, da bo obujanje pridobivanja plina na Petišovskem polju postalo resničnost," je ob tem zatrdil direktor britanskega podjetja za raziskave in razvoj nahajališč ogljikovodikov Jeremy Eng.
300.000 kubičnih metrov zemeljskega plina je 1820, 159-litrskih sodov naftnega ekvivalenta na dan.
Nacionalno bogastvo, ki ga lahko izvažamo
Miran Mejak, nekdanji direktor Nafte Lendava meni, da bi bilo potrebno razviti naftno polje s približno 30 vrtinami, kar bi takoj prineslo dobre rezultate. Obenem pa poudarja, da bi to nacionalno bogastvo lahko celo izvažali.
Energetska podjetja se v Sloveniji izogibajo dolgoročnim projektom
"Stečaj nafte Petrokem, izguba projekta Južni tok, in mačehovski odnos države do lastnega nahajališča plina, praksa, ki je tujina ne pozna," poudarja Mejak. "Energetska podjetja v Sloveniji enostavno ne tvegajo v dolgoročne posle. Za takšno situacijo je vsekakor kriva situacija v naši državi, ki trenutno bazira na menjavah vlade, nepredvidljive razmere v državi niso pravi indikator za domače, kaj še za tuje vlagatelje," pravi nekdanji direktor Nafte Lendava.
Koristi za celotno regijo
Z izkoriščanjem zalog plina, ki se skrivajo pod površjem občine Lendava, bi se življenje domačinov zagotovo spremenilo. "Domačini vsekakor podpiramo izkoriščanje naravnih danosti v naši občini, saj to pomeni dodaten napredek in razvoj za vse nas. Od predvidenega črpališča vsi dosti pričakujemo, na žalost se je za enkrat vse ustavilo," meni domačin Ronald Sabo iz Petišovec.
Foto: petrol-geoterm