O Svetem Miklavžu, Božičku in Dedku Mrazu ter njihovem pomenu smo se pogovarjali z etnologinjo Jelko Pšajd iz Pomurskega muzeja Murska Sobota.
December je za mnoge čas obdarovanj, saj otroke in tudi nekatere odrasle obiščejo trije dobri možje - Sveti Miklavž, Božiček in Dedek Mraz. Prvi izmed njih bo na vrata potrkal že danes zvečer. »Kot vidim, te tri može na veliko propagira trgovska industrija oziroma centri, organizirano pa tudi šole in vrtci,« decembrsko mrzlico komentira etnologinja Jelka Pšajd iz Pomurskega muzeja Murska Sobota. A včasih ni bilo tako.
Vrečka sadja ali šiba
»Na Goričkem je Miklouž v katoliških družinah hodil od hiše do hiše tam, kjer so ga starši naročili, z njim je bil parkel in strašil otroke z verigami. Tudi drugod po Goričkem so hodili parkeljni. Prišla sta do vrat, zastrašila otroke,« nam opisuje etnologinja in pove, da so otroci dobili v dar vrečko sadja ali šibo. »Od 60. let 20. stoletja pa so otroci čistili škornje, v katere so jim starši dali darove. Miklavž je vedno hodil na predvečer, torej 5. decembra in še danes je tako,« še doda Jelka Pšajd.
Odrasli so otrokom s sejma prinesli »cukre in žemlo«
»Odrasli pa so tudi z Goričkega hodili peš v Soboto na sejem. Otrokom so prinesli cukre - sladkorno palico in žemlo,« pove etnologinja o tradicionalnem Mikloševem senju, ki je še danes zelo obiskan. Medtem pa so bili v Prlekiji med obema vojnama znani škof Miklavž in parklji, ki so v spremstvu hodili po vasi: »Tudi pri Mali Nedelji so se otroci na predvečer veselili njegovega prihoda, potrebno je bilo moliti. Pri nekaterih družinah je bila navada, da so darove, kot je suho sadje, kolaček kruha ali šiba, polagali v očiščene čevlje.«
Od kod pa Božiček in Dedek Mraz?
Kmalu je otroke obiskal še drugi dobri mož. »Na predbožični večer je Jezuš na Kukeču pod okrašeno smrečico položil darove. V 60. letih 20. stoletja pa je darove pod smreko že polagal Božiček,« nadaljuje etnologinja, ki pravi, da včasih Dedka Mraza otroci niso poznali: »Gre za socialističen lik, ki je k nam prišel po drugi svetovni vojni. Propagirale so ga tovarne, šole, vrtci … Pred drugo svetovno vojno Dedka Mraza niso pri nas poznali, sploh pa ne na podeželju.«
Ste poznali »betlehemščke« ali hodili »friškat«?
Sicer pa so bili včasih v adventnem času bolj kot današnji trije možje značilni različni koledniki oziroma koledovanja, na primer na dan svete Barbare, svete Lucije, v Porabju so poznali tudi božične kolednike – »betlehemščke«, zelo razširjeno pa je bilo tudi »friškanje« oziroma dan nedolžnih otročičev, še pristavi etnologinja.
