Študenti in dijaki nasprotujejo predlaganim interventnim ukrepom in posegu v socialni položaj

Dijaška organizacija Slovenije (DOS) in Študentska organizacija Slovenija (ŠOS) kot predstavnika skoraj 160.000 dijakov in študentov nasprotujeta poskusom poseganja v socialni položaj dijakov in študentov s predlaganimi interventnimi ukrepi, s katerimi Vlada Republike Slovenije išče sredstva za poplavno obnovo države.

S strani finančnega ministra je bil predstavljen predlog zamrznitve usklajevanja socialnih transferjev, ki bi pomenil osem milijonov evrov manj za štipendije in subvencionirano študentsko prehrano.

Letno 170 evrov manj

Socialno najbolj ogroženi študenti bi na letni ravni prejeli 170 evrov manj, kot bi z uskladitvijo; študenti, ki prejemajo Zoisovo štipendijo, bi na letni ravni prejeli za 107 EUR manj štipendije; dijaki, ki prejemajo deficitarno štipendijo, bi bili prikrajšani za 78 EUR letno; koristniki subvencionirane študentske prehrane pa bi ob koriščenju vseh pripadajočih subvencij morali plačati 50 EUR letno več za subvencionirano študentsko prehrano.

Dodatno bi starši študenti na letni ravni prejeli za 300 evrov nižji starševski dodatek, pomoč ob rojstvu otroka pa bi bila zaradi neuskladitve 22 EUR nižja kot sicer.

Na najslabšem bodo študenti, ki so v slabšem socialnem položaju

Prav tako je problematično dejstvo, da bodo zaradi predlaganih ukrepov na najslabšem študenti, ki v večjem deležu prejemajo in koristijo različne socialne transferje, torej so v slabšem socialnem položaju. Študenti, ki se socialnih transferjev ne poslužujejo, pa predlaganih ukrepov iz ZIPRS sploh ne bodo občutili.

Razkorak med socialno najšibkejšimi in premožnejšimi študenti se bo tako le še povečal, že sedaj je po podatkih raziskave Evroštudent ta veliko večji.

Usklajevanje socialnih transferjev se je v praksi že zgodilo med letoma 2012 in 2018; takratna vlada Janeza Janše je ukrep predlagala, Državni zbor RS pa ga je potrdil v Zakonu za uravnoteženje javnih financ. V celotnem 6-letnem obdobju je bilo izgubljeno usklajevanje nižje, kot bi bilo v primeru zamrznitve za leto 2024, saj je predvidena rast cen življenjskih potrebščin v letu 2023 višja kot v obdobju med 2012 in 2018.

»Po posredovanju Študentske organizacije Slovenija se je leta 2023 dvignila subvencija za študentsko prehrano«

Marike Grubar, predsednica ŠOS ob tem izpostavlja:

»Čas, ko se transferji niso usklajevali, je v resnici za večino transferjev izgubljen. Po posredovanju ŠOS se je na področju študentov v letu 2023 dvignila subvencija za študentsko prehrano tako, da je ulovila razliko, ki je nastala zaradi dolgoletnega neusklajevanja. Podobno smo želeli storiti tudi z višinami državnih štipendij, a je že lanskoletna inflacija ta dvig izničila.

Posameznikom, ki bodo prizadeti, ni pomembno, kdo je predlagatelj teh ukrepov ali kdo bo našel rešitve, da ne bodo ostali brez nujno potrebnega povečanja socialnih transferjev. Zanje je ključnega pomena to, da imajo zagotovljen minimalni dohodek za preživetje.«

Kristijan Briški, DOS pravi: 

»S predlagano zamrznitvijo ukrepov bodo najkrajšo potegnili socialno najbolj ogroženi dijaki in njihovi starši, prejemniki otroških dodatkov, državnih štipendij in dodatka za veliko družino, pa tudi prejemniki deficitarnih in kadrovskih štipendij. Zato podpiramo napore za iskanje drugih proračunskih virov, ki bi socialno najbolj ogroženim mladim in drugim državljanom zagotovili minimalne prihodke za preživetje.«