Nagrado za najboljšega mladega prevajalca je poleg Andreja Pleterskega prejela tudi Pomurka Staša Pavlović.
Nagrada Radojke Vrančič se podeljuje mladim prevajalcem, ki štejejo največ 35 let. In letos gre prvič v roke dvema nagrajencema, tudi Pomurki Staši Pavlović za prevod romana Mercedes-Benz: iz pisem Hrabalu Pawła Huelleja, ki je izšel letos pri ljubljanski založbi Beletrina.
Izkušnje s prevajanjem na različnih področjih
Staša Pavlović je diplomirala iz poljskega jezika s književnostjo in iz primerjalne književnosti in literarne teorije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Poleg poljščine prevaja tudi besedila iz nizozemščine in južnoslovanskih jezikov. Huellejev roman je njen romaneskni prevajalski prvenec, sicer ima izkušnje s prevajanjem tako na področju publicistike kot krajših literarnih prevodov. Za svoje prevajalsko delo v poeziji je že prejela nagrade.
S svojim prvim knjižnim prevodom samozavestno ob bok izkušenim prevajalcem
Svojo odločitev je Komisija za nagrade in priznanja utemeljila z zapisom, da se je mlada prevajalka Staša Pavlović morala v svojem prevajalskem knjižnem prvencu, v Huellejevem Mercedes-Benzu spopasti z dvojnim izzivom: s prevajalsko identifikacijo s tako rekoč dvema avtorjema. Staša Pavlović se po besedah komisije, lahko s svojim prvim knjižnim prevodom samozavestno postavi ob bok izkušenim prevajalcem.
Prvi prevod je velika šola
Z Mercedes-Benzom, ki je bil Stašin prvi knjižni prevod, se je ukvarjala več kot pol leta, čeprav je medtem počela še druge reči in čeprav zdaj v tolikšnem času prevede knjige, ki so trikrat debelejše od te.
“Ampak prvi prevod je velika šola in pomembna preizkušnja, sploh ker študij za književne prevajalce ne obstaja, in smo, preden začnemo, čisto vsi malce negotovi, ter nismo prepričani, ali je način, na katerega opravljamo svoje delo, pravi ali ne.”
Gre za čisto pravi poklic
Prevajalsko delo zahteva najprej veliko branja, v tujih in maternem jeziku, nato pa veliko sedenja za mizo polno knjig in računalnikom, pravi Staša in dodaja, da se besedo za besedo, stavek za stavkom prevajalec prebija od prve do zadnje strani, pri čemer je zelo pomembno, da dela dan za dnem, in si vmes ne jemlje prevelikih premorov.
"Gre za čisto pravi poklic, ki, tako kot vsi ostali, zahteva veliko časa in pozornosti, in se ga ne da opravljati med odmorom za kosilo ali med oglasnimi sporočili, ki prekinjajo filme, kot se ljudem večkrat zazdi."
Izvirno besedilo čim bolje prenesti v nov jezik
Preden Staša začne z delom, pravi, da knjigo prebere enkrat, včasih dvakrat, čeprav njene najgloblje plasti odkriva šele med delom. Vsekakor je fino, če prevajalec pozna tudi avtorjeva druga dela, saj tako lažje prepozna in ponotranji ton v katerem in slog v kakršnem spregovarja avtor. Naloga prevajalca je, da izvirno besedilo čim bolje prenese v nov jezik, pri čemer mora imeti izreden posluh za avtorjev glas in mu zvesto slediti.
Več o sami knjigi in njeni vsebini preberite tukaj.
