Odbor Državnega zbora za gospodarstvo se je včeraj seznanil z izvajanjem ukrepov v podporo Pomurski regiji. Ob tem je bilo med poslanci zaznati zaskrbljenost glede sredstev za Pomurje.
Odbor je obravnaval poročilo o izvajanju ukrepov zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010-2015 v lanskem letu. Med ukrepe sodijo program spodbujanja konkurenčnosti regije, spodbude za zaposlovanje, davčne olajšave za investiranje ter prednostna obravnava programov in projektov iz regije pri kandidiranju za nacionalna in evropska sredstva.
Za enega najpomembnejših ukrepov porabljena le polovica sredstev
Sprva je bilo predvideno, da bo država v Pomurje med letoma 2010 in 2015 vložila 264 milijonov evrov, a se je ta številka pozneje skrčila. Samo za enega najpomembnejših ukrepov, spodbujanje konkurenčnosti, naj bi bilo sicer v šestih letih porabljenih 33 milijonov evrov, a jih je bilo do konca lanskega leta 14,7 milijona evrov, od tega lani le 2,9 milijona evrov.
Neuspešen ponovljeni razpis za spodbujanje socialnega podjetništva
Posebej neuspešen v okviru spodbujanja konkurenčnosti je bil lani po krčenju sredstev zanj ponovljeni razpis za spodbujanje projektov socialnega podjetništva. Za leti 2014 in 2015 je bilo razpisanih za 1,2 milijona evrov nepovratnih sredstev, odobrena pa le ena vloga za sofinanciranje v višini 77.237 evrov, pri čemer tudi ta sredstva niso bila izkoriščena.
Rezultati vendarle vidni
Pred začetkom izvajanja zakona je bilo namreč v Pomurski regiji 11.137 brezposelnih, leta 2012 8996, lani pa 9238. Leta 2012 je bilo ustvarjenih 277 delovnih mest, lani pa 118.
Državni svet zakon tako v osnovi ocenjuje kot dober, a ga med drugim skrbi proračunsko krčenje sredstev, slabo koriščenje evropskih sredstev in prepočasno izvajanje razvojnih ukrepov, ki da naj bi bilo lahko tudi posledica načina objavljanja javnih razpisov.
Vprašanje kdo je odgovoren za nerealizacijo projektov
Poslanci so se večinoma strinjali, da ukrepi imajo učinke, poroča STA. Več se jih je zavzelo, da se v proračunu zanje zagotovi ustrezna sredstva in da se pripravi spremembe, po katerih bo črpanje mogoče tudi po izteku zakona konec leta 2015, tako kot se to zgodi pri črpanju evropskih sredstev po koncu finančne perspektive. Vprašali so se tudi o odgovornosti za nerealizacijo projektov.
