Volitve so za nami in soočenja v prvem krogu so marsikje zaznamovale tudi burne razprave o zdravju občanov. V regiji, za katero je značilno starejše prebivalstvo, težave z debelostjo in razširjenost srčno-žilnih boleznih, to niti ni presenetljivo.
Pri Financah so se v predvolilnem času podrobneje posvetili temi zdravja v slovenskih občinah in opravili raziskavo Kje v Sloveniji se najbolje živi 2018. Upoštevali so več dejavnikov, na primer bolniško odsotnost in delež ljudi, ki prejemajo posamezna zdravila, umrljivost, dejavnike tveganja za zdravje, delež predebelih otrok, kajenje ter preventivo.
Tako so ugotovili, da najbolj zdrave Slovence nasploh najdemo v občini Log – Dragomer.
Na dnu lestvice najbolj zdravih mestnih občin pa se je žal znašla Murska Sobota – v družbi Velenja in Ptuja. Najbolj zdravi so v mestnih občinah Kranj, Ljubljana in Koper.
Sobočani največ na bolniških, kar zadeva mestne občine
S splošno slabim zdravjem Pomurcev je očitno skladna tudi statistika zdravstvene odsotnosti, saj so med mestnimi občinami bolniški dopusti najpogostejši v Murski Soboti, Slovenj Gradcu in Velenju. Med vsemi slovenskimi občinami pa se je s slabimi 25 dnevi bolniške odsotnosti tudi Kobilje uvrstilo na visoko četrto mesto v državi.
Vendar pa v Pomurju najdemo tudi občino z najmanjšim deležem bolniških odsotnosti v vsej Sloveniji. Podatki Financ o zdravstvenem absentizmu namreč kažejo, da so bili ljudje letos najmanj na bolniških na Hodošu, v občinah Jezersko in Cerkvenjak, največ pa v Žetalah, Črni na Koroškem in Kostelu. Povprečna bolniška odsotnost Hodošanov je denimo znašala slabih pet delovnih dni.
Sami smo medtem pobrskali še po lanskih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje in med seboj primerjali vse pomurske občine. Kakšno je bilo stanje na področju absentizma pri vas, lahko preverite v interaktivnem zemljevidu:
V porastu predvsem daljše bolniške
Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije so v začetku leta opozorili na visoke stroške bolniških odsotnosti v državi in pozvali po omejitvah. Kot ugotavljajo, zadnja tri leta znova narašča delež izgubljenih delovnih dni zaradi bolniških odsotnosti in v minulem letu je absentizem znašal 4,26 odstotka delovnih dni.
Delež bolniških, ki bremenijo delodajalce (do 30 dni), resda ne narašča izrazito, se pa zato povečuje delež v breme ZZZS (več kot 30 dni).
Slovenci v evropskem povprečju
Slovenija se v merilu EU sicer uvršča v sredino, podobno kot Madžarska, Nizozemska in Španija. Več bolniških odsotnosti so denimo zabeležili v Belgiji, Švedski, Češki in Slovaški, manj pa v Avstriji, Nemčiji, Veliki Britaniji in Franciji.
Upoštevati seveda moramo tudi, da bolniške odsotnosti ne gre vedno pripisati izključno le zdravstvenim težavam, temveč je v nekaterih primerih tudi nezadovoljstvu s službo.
