Murska Sobota pred vprašanjem pokritega bazena. Najprej bo treba rešiti dotrajano kopališče.
Na septembrski seji Mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota je beseda tekla tudi o prihodnosti mestnega letnega kopališča.
Mestni svetnik in podžupan Jure Lang iz vrst Gibanja Svoboda je ob povečanem letošnjem obisku odprl vprašanje podaljšanja kopalne sezone in gradnje pokritega bazena.
Obisk soboškega kopališča se je po podatkih, ki jih je na seji povzel Lang, povečal s približno 18.000 na 30.000 obiskovalcev. Po njegovem mnenju to kaže na velik interes občanov za plavanje in kopanje v domačem okolju.
Bi lahko kopalno sezono podaljšali z ogrevanjem bazenov?
Lang se je zahvalil javnemu podjetju Komunala Murska Sobota za uspešno izvedbo letošnje kopalne sezone.
Ob tem je direktorja Komunale vprašal, ali bi bilo mogoče ogrevati stari in olimpijski bazen ter tako kopalno sezono podaljšati tudi zunaj običajnih poletnih mesecev.
Zanimalo ga je, ali so takšno možnost že proučili, koliko bi ogrevanje stalo in ali bi bila naložba glede na povečan obisk smiselna.
Prepričan je, da bi daljša kopalna sezona koristila tako občanom kot upravljavcu kopališča.
Lang predlagal tudi gradnjo pokritega bazena
V drugem delu pobude je Lang izpostavil še potrebo po izgradnji pokritega bazena v Murski Soboti.
Po njegovem mnenju bi bilo smiselno, da občina o takšnem projektu razmisli kot o eni izmed prednostnih razvojnih in športnih naložb v prihodnjem mandatu mestnega sveta.
Pri tem je opozoril tudi na vlogo Murske Sobote kot regionalnega središča, ki bi moralo zagotavljati ustrezno športno infrastrukturo za prebivalce mesta in širšega Pomurja.
Župan pobudo podpira, a opozarja na stroške
Župan Mestne občine Murska Sobota Damjan Anželj se je s pobudo strinjal in poudaril, da je soboško letno kopališče po njegovem mnenju eno najlepših.
Spomnil je, da je občina za izboljšanje pogojev na kopališču namenila več sredstev, pozitivne odzive pa je prejel tudi po letošnji kopalni sezoni.
Po njegovih besedah si občani želijo predvsem daljšega obratovalnega časa, in sicer da bi se kopališče odprlo eno uro prej in zaprlo eno uro pozneje.
Glede pokritega bazena je pojasnil, da si ga želijo tudi na občini, vendar so možnosti za njegovo gradnjo povezane predvsem s finančnimi zmožnostmi.
Ob tem je opozoril, da ne gre zgolj za strošek gradnje, temveč tudi za kasnejše vzdrževanje objekta.
»Če si bo občina to lahko privoščila, bo prvi za to, da se pokriti bazen zgradi,« je pojasnil župan.
Strinjal se je tudi, da si Murska Sobota kot regijsko središče in njeni občani zaslužijo pokriti bazen.
Olimpijski bazen dnevno izgubi približno 100 kubičnih metrov vode
Odzval se je tudi direktor javnega podjetja Komunala Murska Sobota Tomislav Zrinski, ki je opozoril na dotrajanost obstoječega kopališča.
Pojasnil je, da je kopališče že precej staro, posebej problematična pa je školjka olimpijskega bazena, ki pušča.
Zaradi tega dnevno izteče približno 100 kubičnih metrov vode.
To pomeni, da mestno občino kot lastnico kopališča čakajo tudi vlaganja v obnovo obstoječe infrastrukture.
Ogrevanje bi bilo energetsko zelo potratno
Zrinski je pojasnil še, da so dnevni stroški obratovanja kopališča večinoma fiksni, zato je mogoče razmišljati tudi o prilagoditvah obratovalnega časa.
Priprava kopališča na odprtje traja približno štiri ure. Julija bi bilo po njegovih besedah delovni čas še mogoče nekoliko prilagajati, avgusta pa se zaradi zgodnejšega mraka možnosti zmanjšajo.
O morebitnih spremembah obratovalnega časa bi se lahko dogovorili z mestno občino.
Glede ogrevanja bazenov je bil Zrinski precej bolj zadržan, saj bi bilo to z vidika porabe energije zelo potratno.
Najprej je treba urediti dotrajane bazene
V dodatnem pisnem odgovoru so v Komunali Murska Sobota pojasnili, da je letno kopališče zaradi starosti že zdaj energetsko potratno.
Dodatno ogrevanje bi povzročilo bistveno višje stroške, prihodki pa se po njihovi oceni ne bi bistveno povečali.
O takšni možnosti so v preteklosti že razmišljali, vendar poudarjajo, da bi bilo treba pred morebitnimi spremembami najprej obnoviti dotrajane bazene in odpraviti velike izgube vode.
Opozorili so še, da na obisk kopališča pomembno vplivajo zunanje temperature.
Po njihovih opažanjih obisk občutno upade, ko se temperatura zraka spusti pod 25 stopinj Celzija, dnevni stroški obratovanja pa ostanejo enaki.
