Kljub temu na Zavodu za zdravstveno varstvo Murska Sobota opažajo večjo umrljivost v Pomurju glede na povprečje v Sloveniji. Rodnost je manjša, prav tako pa narašča število rakavih obolenj.
Danes je v prostorih Zavoda za zdravstveno varstvo v Murski Soboti potekala konferenca na temo "Zdravje v Pomurju". Mnogi indikatorji namreč kažejo, da je zdravje na naših tleh slabše od slovenskega povprečja.
Revni nekoč podhranjeni, dandanes debeli
V murskosoboškem ZZV za zdravje in promocijo le-tega dobro skrbijo, saj organizirajo vrsto delavnic in projektov, s katerimi ozaveščajo tako mlade, kot starejše o zdravem načinu življenja. "Promocija zdravja je znanost in umetnost," meni direktorica Teodora Petraš. Beseda je nato pripadla Mojci Gruntar Činč, generalni direktorici direktorata za javno zdravje, ki je predstavila določene statistične podatke glede neenakosti v zdravju v Sloveniji in Evropi. V Pomurju se kot glaven problem omenja predvsem socialno - ekonomski status in izobrazba prebivalcev. "Človek z nižjim statusom in izobrazbo si bo težje opomogel, kot tisti z višjo," pravi Mojca Gruntar Činč, ki izpostavi tudi zanimivost glede debelosti. Včasih je bilo namreč "pravilo", da so bili revni podhranjeni, danes je ravno obratno, saj se v revnejših regijah pojavlja vse več debelosti. Slovenija se sicer na nacionalni ravni lahko pohvali z nizko stopnjo umrljivosti dojenčkov, kjer je med najboljšimi v Evropski uniji.
Večja umrljivost ljudi in preobremenjenost zdravnikov
Anica Fujs iz ZZV Murska Sobota je za tem predstavila zdravstveno stanje v Pomurju. Ker je zdravje povezano s socialno-ekonomskim statusom je na mestu podatek, da je v Pomurju stopnja brezposelnosti več kot 20-odstotna, medtem ko je slovensko povprečje med 12 in 13 odstotki. Zaskrbljujoč je podatek, da je leta 2009 v Pomurju umrlo 293 več ljudi, kot pa se jih je rodilo. "Pri nas prevladujejo predvsem bolezni srca in ožilja, rakava obolenja, bolezni dihal in prebavil ter poškodbe in zastrupitve," glavne vzroke razkrije Fujsova, ki opozori tudi na slabši dostop do zdravniške oskrbe. V Pomurju imamo namreč statistično gledano 1,7 zdravnika na 1000 prebivalcev, medtem ko je v Sloveniji to povprečje pri številki 2,5. Je pa res, da je na naših tleh nekoliko več medicinskih sester, v primerjavi s slovenskim povprečjem. Vseeno pa se v Pomurju še vedno ukvarjamo s preobremenjenostjo zdravnikov.
Projekt "Živimo zdravo" med najuspešnejšimi v Evropi
Za pravočasno možnost okrevanja in izboljšanje zdravja, ter posledično zmanjšanje umrljivosti je pomembno odkrivanje bolezni v zgodnji fazi razvoja. To omogoča večje možnosti ozdravitve in manjše posledice, ki so lahko v nasprotnem primeru tudi usodne. "Največji javno-zdravstveni problem je nezdrav življenjski slog in posledice le-tega. Zato se v Pomurju za izboljšanje le-tega že nekaj časa izvaja projekt Živimo zdravo, ki je eden izmed najuspešnejših ne le v Sloveniji, ampak tudi v Evropi," razloži Tatjana Krajnc Nikolič‡. Vendar to ni edini projekt, ki se izvaja v sklopu ZZV MS. Deveto leto zapored namreč poteka tudi projekt "Varnost v prometu", kjer poleg zavoda sodeluje še Policija, otroci iz vrtcev in osnovnih šol in njihovi starši. Namen projekta je opozarjati na posledice vožnje pod vplivom alkohola, ki se nemalokrat končajo tudi s smrtjo.
V Pomurju živimo zdravo že deset let
Sam projekt Živimo zdravo je nekoliko podrobneje predstavila Branislava Belovič‡ iz ZZV MS, ki se posveča promociji zdravja, zdravih prehranjevalnih navad in nasploh zdravega življenjskega sloga. Projekt v Pomurju poteka že deseto leto, v okviru le-tega pa potekajo številne delavnice, druženja, pohodi, nordijska hoja in podobno. Na raznih delavnicah poizkušajo obiskovalcem približati zdravo prehrano, športne aktivnosti, mlade učijo o stresu, prehrambenih navadah, o spolni vzgoji ter še kaj se najde. Prav tako že nekaj časa sodelujejo s športnim oddelkom soboške Gimnazije glede zdrave prehrane za športnike. "Ljudje na različnih srečanjih radi preverijo svoje rezultate in napredek z različnimi meritvami. To jim daje dodatno motivacijo za naprej. Opažamo, da se vedno več ljudi giblje in niso statični kot nekoč, to pa doprinese k izboljšanju zdravja," pravi Belovič‡eva, ki zaključi z besedami: "Naredili smo veliko, želimo pa še več".
Za projekt Živimo zdravo, se tudi zaradi njegove učinkovitosti, zanimajo nekatere evropske države, svoje zanimanje pa je pokazala tudi Kitajska.
