Dejan Süč je v zadnjem obdobju z javnostjo delil zanimive zgodovinske zgodbe o še nerazkriti zgodovini Prekmurja. Sedaj pripravlja zgodovinski roman, ki bo razkril še veliko več zanimivosti povezanih s Prekmurjem, o katerih si ne bi mislili, da so mogoče.
Dejan Süč je univerzitetno diplomirani zgodovinar, ki dokončuje zadnji letnik doktorskega študija in je v fazi pisanja doktorske disertacije. Predaval je že na največjih judovskih konferencah po celem svetu, pri raziskovanju pa sodeluje tudi z Randyem Schoenbergom, ki je osrednji lik v filmu Ženska v zlatu iz leta 2015, kjer ga je zaigral Ryan Reynolds.
Z judovstvom se je začel ukvarjati čisto po naključju, saj, kot pravi, v sebi nima judovske krvi. Navdih je dobil pri očetovi teti, ki je bila poročena v judovsko družino Eppinger. Šlo je za relativno vplivno judovsko družino, ki je bila tudi lastnica mestne hiše in opekarne v Lendavi.
Judje so spremenili podobo Prekmurja
Začel je z raziskovanjem družine Eppinger in našel njihove potomce v Braziliji, v Ameriki in v Kanadi ter jih vse pripeljal v Lendavo. Prvič se je zgodilo, da je ena izmed večjih judovskih družin prišla nazaj domov, čeprav samo na obisk. To so bili njegovi začetki in prvi stiki z rodoslovjem.
V to, pri nas nekoliko obskurno dejavnost, se je takoj zaljubil: "Rodoslovje v Prekmurju je zelo zanimivo, saj so bile migracije od nekdaj sestavni del tega prostora. Ni bistveno, da gre za jude ali za Madžare, to so bili ljudje, ki so tukaj živeli in tukaj pustili svoj pečat ter ogromno prispevali k temu, da živimo v takem svetu, v kakršnem živimo".
Judje, ki so živeli na območju Prekmurja so bili dejansko pomembni predstavniki okolja in skupnosti, v katerih so živeli, Süč jih imenuje kot svetovljane.
"Dobro so razumeli potrebe okolja, ki je bilo primitivno, to je treba priznati, bilo je ruralno okolje, zakotje zahodne Kraljevine Ogrske. Znali so izkoristiti vse, kar ljudem narava ni dala. Razvili so obrt, v popolnosti obvladovali manufakturo, ključne tovarne, hranilnice, civilna, dobrodelna in športna društva," razloži Süč in obenem dodaja, da so judje poleg tega, še dobro izkoristili veze in močne igralce, ki so jih imeli v svojih matičnih državah.
Soboški judje tudi pridejo na vrsto
Trenutno so njegov fokus lendavske judovske družine, saj dela načrtno in sistematično, ampak Murska Sobota bo tudi prišla na vrsto: "Preden se lotim Murske Sobote moram imeti družinska drevesa vseh judovskih družin iz Murske Sobote, kar pa bo trajalo malo dlje. Nato mi manjkajo samo še Beltinci in bo to prikaz ključnega dela Slovenije z vidika judovskega zgodovinopisja," nam Süč razkrije svoje načrte in poudarja, da je bilo ravno na območjih Lendave, Murske Sobote in Beltincev okoli 80 odstotkov vseh judov, ki so živeli na ozemlju današnje Slovenije.
Prekmurska judovska zgodovina zato, ker je bila pozabljena
S pojavom antisemitizma se je jude na območju Prekmurja, kakor drugod po Evropi, ali pregnalo ali ubilo. Tisti, ki so preživeli so odšli v tujino in danes se o teh ljudeh ne ve dejansko nič, potem je tu bila še nacionalizacija, kjer so jim vzeli še tisto malo, kar jim je ostalo za preživetje. Po tem obdobju se je na njih namerno pozabilo, kar pa je nedvomno velika krivica:
"Bodimo iskreni, Prekmurja kot takega, urbanih središč Murske Sobote in Lendave, si brez tega da bi omenil jude, ne moreš predstavljati," poudarja Süč in pravi, da je to tudi eden izmed razlogov za njegovo raziskovanje tega dela zgodovine, ki je do sedaj moral ostati skrit.
Piše zgodovinski roman, ki bo luč sveta ugledal jeseni naslednje leto
Süč je ravno v procesu pisanja zgodovinskega romana, kakršnega po njegovem mnenju pri nas še ni, saj gre za zgodovinski roman z resnično zgodbo, ki bo lahko dober prispevek pri razumevanju širše zgodovine srednjeevropskega prostora. Roman je sicer že skoraj dokončan.
"Sem nekje na treh četrtinah romana, januarja grem v Južno Ameriko, kjer živijo družine, ki so ključnega pomena za zgodbo, roman pa bo predvidoma izšel jeseni 2020," je za Sobotainfo razkril Süč in še nekaj malega povedal o sami vsebini: "Gre za vrtiljak zgodb svetovno pomembnih ljudi, ki so vplivali na tok zgodovine, katerega izvor in skupna točka se stikata na območju Prekmurja. Želel bi opozoriti na to, da sta bila nekoč v Prekmurju prisotna samozavest in želja, da se nekaj naredi. Prek te knjige bi pa rad razumel, kaj se je zgodilo, da tega več ni. Sam zmeraj poudarjam, da je rešitev za vsak problem v problemu samem".
Rodoslovje je v osnovi preprosto in hitro nalezljivo
Z rodoslovjem se ukvarja profesionalno, čeprav priznava, da moraš vlagati ogromno denarja in tudi veliko sebe, zato se ti materialno nikoli ne povrne. "Povezal sem ogromno ljudi, 80 let stare ljudi, ki so prvič videli svoje bratrance. Tu je toliko vznemirjenja, da hitro postaneš od tega odvisen," opisuje bistvo njegovega ukvarjanja z rodoslovjem.
Kar se samega dela tiče, velike filozofije ni, najti je potrebno dokumente, ki jih od tebe naročnik zahteva, razlaga Süč: "Večina teh dokumentov je shranjenih v Nadškofijskem arhivu v Mariboru in so dostopni vsem, veliko bolj zanimivo in zahtevnejše pa postane, če naletiš na migracije, ko so se predniki selili".
Družinska drevesa je delal sicer tudi več Prekmurcem, ampak ima največ strank iz tujine, to so starejši ljudje, stari med 50 in 70 let, ki so izgubili stik z okoljem iz katerega prihajajo njihovi predniki. Promocije skorajda nima in vse stranke dobi na podlagi ustnega priporočila.
"To pa ustreza tudi meni, saj tako ljudje vejo, kaj lahko pričakujejo. Sem tudi eden izmed redkih, ki ponujajo vračilo denarja v primeru, da ne najdem stvari, ki jih stranka želi odkriti."
Priznava sicer, da se s tem dolgoročno ne moreš ukvarjati, saj ti hitro lahko zleze pod kožo:
"Kot rodoslovec se držim pravila, da naredim 4-6 družinskih dreves na leto. Nekje 2 do 3 mesece potrebujem, da posamezno družinsko drevo raziščem in naredim tako kot se šika".
Pravi, da sicer rodoslovje pri nas ni tako popularno kot v Ameriki, kar je po svoje logično, ampak vidi svetlo prihodnost te vede, predvsem z razvojem tehnologije:
"Že internet ponuja ogromno in to je potrebno uporabljati," in dodaja še, da si veliko ljudi predstavlja, da njegovo delo poteka tako, da enostavno nekaj "zgugla", kar pa je daleč od resnice.
Süč nam je zaupal še, da bo božične praznike preživel na enak način, kot zmeraj, doma bo sestavljal Lego kocke, v katere je zaljubljen že od majhnih nog, ko mu jih je nosil stric iz Nemčije: "To ne bi zamenjal za noben ognjemet na svetu".
Konec januarja gre v Južno Ameriko in sigurno se bo vrnil domov z veliko zanimivimi zgodbami.
"Jaz imam z judovstvom skorajda fatalno ljubezen. Zgodbe ljudi so mi zelo zanimive in v Prekmurju so zgodbe judovskih ljudi še bolj zanimive, saj je bilo namerno narejeno, da se jih pozabi."
