Občina Radenci, Zdravilišče Radenci in družba Radenska z skupno težnjo in angažiranostjo po revitalizaciji parka, letos končujejo prvo fazo prenove.
Premiki k prenovljeni podobi zdraviliškega parka, ki sta ga iznakazili neurji v letih 2008 in 2009, so se že pokazali. Dogovor o nujnih korakih obnove radenskega parka ter skupnem financiranju so lani sklenili trije partnerji, in sicer župan Občine Radenci Janez Rihtarič, direktor Radenske d.d. Milan Hojnik in direktor Zdravilišča Radenci Mladen Kučiš.
Prvi ukrepi podlaga za boljšo estetsko podobo parka
Po neurju je bilo uničenih veliko dreves, ki so jih zaradi morebitne nevarnosti morali odstraniti. Prva faza je tako zajemala dokončno očiščenje in odpravo poškodovanih dreves, mletje panjev v celotnem parku in prekritje teh z zemljo. Obnovljen je bil tudi sistem odvajanja vode v senčnem delu parka in tipične potke. Po uresničitvi prvega dela, ki sicer še ne odraža estetske podobe parka, a je zanjo dobra podlaga, sledi druga faza. Ta vključuje pridobivanje predlogov in označevanje bodočih speljanih poti, zamenjavo preostalih uničenih klopi ter tudi poimensko označitev botrov (donatorjev) na zidu prijateljstva.
Vrednost prve faze obnove vsaj 35.000 evrov
Do uspešnega zaključka prve faze prenove parka manjka le še zasaditev dreves. Donacije za nakup sadik lahko še do septembra prispeva vsakdo in tako postane boter drevesom v parku. Dosedaj se je donatorstvu v višini 250 evrov odzvalo 20 prostovoljcev, ki si je zato pridobilo naziv zlatega botra. Srebrnih botrov, ki so prispevali 150 evrov je enajst, osem je bronastih, ki so donirali 80 evrov, in devet zelenih botrov s prispevkom 20 evrov. Prispevek partnerjev pa se deli enakovredno, na tretjine. Vrednost prve faze je bila tako ocenjena na dobrih 35.000 evrov, »vendar končne vrednosti projekta ne moremo predvidevati, saj je potek botrstva še vedno v postopku«, odgovarja direktorica občinske uprave radenske občine Mojca Marovič.
Ohranitev zgodovinske parkovne zasnove
Zaradi zgodovinske vrednosti parka so si po besedah Marovičeve za izvedbo načrtovanih del pridobili kulturnovarstvene pogoje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta partnerje projekta zavezuje k ohranitvi osnovnega koncepta parka. Gre za dve najbolj prepoznavni prostorski enoti, in sicer Senčnega parka iz konca 19. stoletja in Sončnega parka avtorice Ilse Fischerauer iz leta 1936. Za izdelavo načrta krajinske arhitekture so zato povabili oblikovalko krajine Tanjo Simonič, ki se med drugim ukvarja tudi z raziskovanjem dela Ilse Fischerauer. Na občini zagotavljajo, da bo prenovljeni park dokončno urejen čez leto dni.
Mateja Šlebinger
