Že pojava besede samomor v naslovu in uporaba nazornega slikovnega materiala imata lahko resne posledice.
Prejšnji teden je v prostorih Zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobota potekalo predavanje na temo odgovornega poročanja o samomorih v medijih. V sklopu predavanja je bila predstavljena knjižica Spregovorimo o samomoru in medijih, katero je predstavila doc. dr. Saška Roškar iz Inštituta za varovanje zdravja, ki je med drugim nacionalna predstavnica pri Mednarodni organizaciji za preprečevanje samomora.
Senzacionalistično poročanje o samomoru ima lahko negativen učinek
Roškarjeva je kot štiri glavne dejavnike za preprečevanje samomora navedla: omejevanje dostopnosti do sredstev, ki posamezniku omogočajo samomor, kjer ima pomembno vlogo država, dobra organiziranost v lokalni skupnosti, delo s strokovnjaki in odgovorno poročanje medijev o samomoru. ”Za izdajo bošure, ki vsebuje strokovne smernice za odgovorno novinarsko poročanje o samomorih smo se odločili zato, ker so raziskave pokazale, da so mediji ključni dejavnik, ki ima pomembno vlogo pri preprečevanju samomora, če se o njem poroča pravilno in odgovorno”, pravi doc. dr. Saška Roškar, ki dodaja, da ima lahko senzacionalistično in dramatično poročanje negativen učinek. "Raje naj se izpostavi zgodba osebe, ki se je znašla v stiski, a je uspela svoje težave rešiti in premagati.", še doda. Takšne zgodbe naj bi po njenih besedah pripomogle k zmanjšanju stopnje samomorilnosti.
Roškarjeva: ”Izpostavljanje slikovnega materiala iz prizorišča je nepotrebno”
Katere so torej smernice, ki naj bi se jih držali mediji pri svojem poročanju? Mediji naj bi izkoristili priložnost, ter javnost informirali in ozaveščali o pojavu samomora, se izogibali senzacionalističnemu poročanju o samomoru, ter nepotrebnemu izpostavljanju in ponavljanju zgodb. Pomembno je tudi izogibanje podrobnega opisa metod ter lokacije pri posameznih samomorih ali poskusih samomora, nepotrebno pa je tudi uporabljanje besede ”samomor” v naslovu. To so le nekatere izmed smernic za odgovorno poročanje, Roškarjeva pa še pove: ”Prevečkrat se poroča o konkretnih samomorih. Tudi izpostavljanje slikovnega materiala iz prizorišča dogajanja je povsem nepotrebno. Večkrat bi mediji lahko poročali o stvareh, ki lahko posamezniku pomagajo najti pot iz krize. Premalokrat se poroča o tem, da je samomor dejansko preprečljiv problem”, ter doda, da je v medijih dobrodošlo tudi ozaveščanje ljudi o institucijah ali kontaktnih informacijah, kamor se lako obrnejo po pomoč.
Kje lahko najdete pomoč?
- Reševalna služba : 112
- Klic v duševni stiski (med 19. in 7. uro zjutraj) : 01 520 99 00
- TOM - Telefon otrok in mladostnikov (med 12. in 22. uro) : 080 12 34
- Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik (24 ur na dan) : 116 123
