Kmetovalec iz Prekmurja je od države prejel subvencije v višini 800.000 evrov za posodobitev hleva, letos je kupil Porscheja.
Po tem ko že od lanskega leta poročamo o draginji, ki je prizadela tudi kmetijstvo, je del javnosti pred časom razburilo dejstvo, da si je kmetovalec iz Prekmurja letos kupil Porsche Cayenne.
Avtomobil višjega cenovnega razreda je kupil po tem, ko mu je država predlani izdatno pomagala s subvencijami pri 800.000 evrov vredni posodobitvi hleva za vzrejo prašičev.
Javno izrazil skrb nad razmerami v kmetijstvu
Kmetija, ki jo v Malih Bakovcih pri Murski Soboti vodi Danilo Meolic, je specializirana za prašičerejo in poljedelstvo.
Kot predsednik območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Murska Sobota je v zadnjem času večkrat javno izrazil skrb nad situacijo v kmetijstvu, nakup 100.000 evrov vrednega avta pa se mu ne zdi sporen.
V nakupu Porscheja ne vidi težave, tratkorji dvakrat do trikrat dražji
»Če nekdo dela 30 let na kmetiji in ima tako proizvodnjo kot mi, obdelujemo 240 hektarjev zemlje in smo lani vzredili 3000 prašičev, si potem tak kmet zasluži, da si kupi avto, kakršnega si pač želi,« je jasen Meolic.
Dodal je še, da so samo traktorji, ki jih kmetovalec potrebuje za normalno delovanje kmetije, lahko do dvakrat in trikrat dražji.
Ob tem naj bi k 800.000 evrov vredni naložbi v novo opremo hleva država prispevala manj kot polovico.
Tudi mariborski predstavnik sindikata kmetov Radu Lobniku ne vidi težave v tem, da si je Meolic kupil Porscheja: »Mislim, da si lahko privošči, saj tudi ima kmet 24-urni delavnik. Ko si kmet, si kmet. Nimaš nedelje, nimaš praznika, delo z živino je vsak dan, ni dopusta.«
Meolic pričakuje eno najtežjih let v zgodovini kmetijstva
Kljub trdemu delu in državni pomoči si bodo očitno kmetje le težko privoščili avte prestižnih blagovnih znamk.
Meolic je komentiral, da letos pričakuje eno najtežjih let v zgodovini, in sicer ker so najverjetneje skoraj vsi lansko leto kupili draga mineralna gnojila in jih doma shranili. Sedaj cena mineralnih gnojil pada.
Stroški bodo tako višji, pridelke pa bodo prodajali po nižjih cenah. Prav niso optimistični na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor.
Irena Leonida Kropf, direktorica Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor, je povedala, da se vse panoge spopadajo z izredno veliki cenami repromaterialov, cene repromaterialov so enake ali še višje, kot so bile lani. Po drugi strani pa cene kmetijskih pridelkov ne gredo tako visoko, kot bi morale.
Največ težav imajo po njeno trenutno veliki sadjarji. Ti plačujejo elektriko po industrijski ceni in se je ponekod ta strošek podražil tudi za nekajkrat: »Ob tem je cena jabolke enaka, kot je bila lani, ali pa še nižja. Torej ta velika cena električne energije, velika cena repromaterialov ne sledi ceni jabolke, oziroma kmetijskega proizvoda.«
Slovenija je sicer za neposredna plačila v okviru skupne kmetijske politike Evropske unije od leta 2015 do 2020 namenila 814,5 milijona evrov.
Celoten finančni okvir za novo obdobje do 2027 pa je vreden kar 1,8 milijarde evrov.
