Časi, ko je bilo na pomurskih kmečkih gumnih moč opaziti mlatve s cepmi, so že skoraj pozabljeni. A še pred dobrimi 50 leti so kmetje v času žetve svoja polja, posejana z ržjo ali pšenico, kosili ročno.
Medtem ko so možje s kosami kosili, so pobiralke s srpi pobirale klasje in ga s povresli povezale v snope, te pa so nato zložili v križe. Ko se je snopje rži ali pšenice posušilo, ga je gospodar s kravjo ali konjsko vprego in lesenim vozom odpeljal domov, kjer se začela ročna mlatev z lesenimi cepmi.
Prikazali potek starega kmečkega opravila
Spominu na pretekle čase so se sedaj poklonili v Klubu ljubiteljev stare kmetijske in ostale tehnike Pomurja ter v beltinskem parku prikazali del starega kmečkega opravila.
Rž na bližnjem beltinskem polju so ročno poželi, nato pa snope pripeljali v beltinski park, kjer so jih položili na platneno ponjavo in jih pričeli mlatiti s cepmi.
V kmečkem opravilu so se nato nekateri vešči obiskovalci poskusili tudi sami. Lizika Zadravec je seme rži očistila oziroma zvejala in odstranila slamo in pleve. Tako je ostalo le zrnje, ki se je v preteklosti uporabljalo tudi za peko rženega kruha.
Kot so povedali starejši člani kluba, so kmetije rženo slamo nekoč uporabili tudi za izdelovanje ritovin, s katerimi so krovci pokrivali strehe na cimpranih hišah in drugih objektih domačij. Pšenično slamo so medtem uporabili kot zimsko krmo za živino oziroma za steljo v hlevu.
Mlatvi je sicer sledil še postopek čiščenja rži. Na gumno so znova namestili platneno ponjavo in začeli vejati z lesenimi lopatami, nato pa zaključili z »bintanjem«.
Tako so torej spomine na kmečko življenje, ki vse bolj tone v pozabo, obujali v Beltincih in tudi mladim, ki so si dogodek ogledali v živo, predstavili delček preteklosti.
J.Ž.
