Izvor in naselitev Romov v Evropo sta bila dolgo zavita v temo. Šele znanost 18. in 19. stoletja je to vprašanje nekoliko razsvetlila in zapisala, da je njihova pradomovina Indija.
Po mnenju raziskovalcev so se Romi iz matične pokrajine začeli izseljevati zaradi osvajalnih vojn na Indijo v devetem stoletju. Takrat so opaženi največji selitveni valovi teh indijskih nomadskih skupin. Tako se je pričela njihova večstoletna selitvena pot. Vzrok njihovega stalnega preseljevanja z vzhoda proti zahodu je bil nomadski način življenja, k temu pa je poleg socialno-kulturnih značilnosti dodatno pripomoglo tudi nenehno preganjanje, zaradi katerega se, četudi bi to hoteli, nikjer niso mogli ustaliti. Zato Romi vse do danes živijo v dvojni socialno-kulturni stvarnosti – ohranjajo svoj tradicionalni način življenja, hkrati pa se prilagajajo razmeram v območjih v katerih se naseljujejo.
O poreklu Romov so se ohranili številni miti in legende, ki so jih Romi prenašali s seboj z ustnim izročilom, in ki so pri začetnem raziskovanju nemalokrat zavedli tudi znanstvenike, ki so preučevali njihovo zgodovino.
Prihod Romov na slovenska tla
Najstarejši pisni vir, ki priča o prisotnosti Romov na Slovenskih tleh, je iz leta 1387 v zagrebški škofijski sodni kroniki, ki omenja Cigana iz Ljubljane. Zato domnevamo, da so se prvi Romi naselili v Sloveniji v 14. stoletju, čeprav je znano, da so v Evropi prvič zasledili pripadnike tega ljudstva že ob koncu 11. stoletja.
Naseljevanje Romov na slovensko ozemlje je skozi daljše obdobje potekalo v treh smereh: iz smeri Hrvaške – današnji Dolenjski Romi, iz Madžarske – današnji prekmurski Romi in iz smeri nemških dežel – današnji gorenjski Romi ali Sinti. Smeri selitev nam nakazuje tudi današnja naselitev romskih skupin, saj so ostali v bližini meja, od koder so prišli. Nekateri zgodovinski viri opredeljujejo prekmurske Rome kot krpatske (vlaške Rome), dolenjske pa kot hrvaške ali bele Rome. Vsak od teh skupin govori lastno romsko narečje. Prihod Romov v Prekmurje je označen z letom 1416, enako kot prihod Romov na Madžarsko.
V sredini 18. stoletja, v letih 1761–1767, je Avstroogrska cesarica Marija Terezija izdala množico ukrepov – odredb, s katerimi je želela doseči zakonsko asimilacijo Romov v večinsko prebivalstvo. Kasneje, leta 1783, je njen naslednik, cesar Jožef II. proces asimilacije Romov še zaostril. Odredbe so vsebovale: prepoved nomadskega načina življenja Romov – prepoved preseljevanja iz kraja v kraj, prepoved opravljanja romskih tradicionalnih poklicev, prepoved medsebojnih porok, prepoved vzgoje otrok in njihova prisilna oddaja v tujo prevzgojo, prepoved rabe romskega jezika in tudi prepoved rabe imena Rom ali Cigan. Imenovali naj bi se »novi naseljenci«. Takrat je bil na tem območju izveden tudi prvi popis romskega prebivalstva. Odredbe so začeli uresničevati, toda namena s temi ukrepi niso dosegli.
V 19. stoletju so sledila razna »reševanja« romskega vprašanja, predvsem z uporabo raznih okrožnic, ukorov in odredb tedanjih oblasti, ki so začele preganjati Rome iz kraja v kraj.
Izvor imena Cigan oziroma Rom
Različica imena Cigan je razširjena skoraj v vseh evropskih jezikih (Tzigane, Gitano, Zigeuner, Ciganin, Zingaro,…). To ime so dobile indijske nomadske skupine verjetno že ob prihodu na slovenska tla. Ker beseda Cigan ne obstaja v romskem jeziku, je očitno, da so jih tako poimenovali drugi. Izvor imena ni zanesljivo potrjen, predvideva pa se, da izhaja iz grške besede athinganos, ki pomeni nedotakljiv. Athinganoi se je imenovala tudi frizijska verska sekta, ki se je ukvarjala z magijo.
Ime Rom se je začelo uveljavljati v novejšem času, predvsem zaradi negativnega prizvoka, ki ga vsebuje ime Cigan. Beseda Rom izhaja iz romskega jezika in pomeni človek in tudi mož (poročen); Romni - poročena ženska; Roma – ljudje. Na prvem kongresu Romov, leta 1971 v Londonu, so ti sami sprejeli ime Rom – Roma, kot uradno ime za vse pripadnike tega naroda.
Kristjan Horvat
