Nekateri župani vidijo v možnosti odpoklica nevarnost političnih igric

»Odpoklic župana je ideja, ki je nastala v času vstajniških gibanj, in je tudi eden od ukrepov, ki jih je predlagala Komisija za preprečevanje korupcije. Mi smo jo zapisali v koalicijsko pogodbo in jo zdaj implementiramo z novelo tega zakona,« je javnosti nedavno pojasnil minister za notranje zadeve Gregor Virant. Po njegovem mnenju je glede na to, da so volivci tisti, ki župane neposredno izvolijo, edino logično, da so tudi volivci tisti, ki jim župani odgovarjajo.

Pobudo lahko vloži najmanj 2 odstotka volivcev

Postopek odpoklica župana oziroma razrešitve z njegove funkcije je predviden tako, da v prvi fazi pobudo za razpis glasovanja o odpoklicu župana vloži najmanj 2 odstotka volivcev, ki so glasovali v prvem krogu na zadnjih rednih volitvah za župana. V drugi fazi se nato zbirajo overjeni podpisi za podporo zahtevi za odpoklic župana. Pri tem pa je določen prag, koliko podpisov mora biti zbranih, in sicer od 10 do 30 odstotkov podpisov.

Če je zbranih podpisov dovolj, občinska volilna komisija razpiše glasovanje o odpoklicu župana. Župan je odpoklican, če se glasovanja udeleži več kot 90 odstotkov volivcev, ki so glasovali v prvem krogu na zadnjih rednih volitvah za župana, od katerih jih je večina glasovala za odpoklic. Kot je še dodal Virant, so pragovi določeni zato, da se ta možnost ne bi zlorabljala za morebitne politične manipulacije.

Ob tem smo se pozanimali, kakšno je stališče pomurskih županov do odpoklica župana in ali vidijo morebitne skrite pasti tega orodja. Župani iz občin Beltinci, Lendava, Odranci, Radenci, Puconci in Gornji Petrovci, niso imeli časa za naša vprašanja.

Slavko Režonja, župan Občine Turnišče:

»Glede zakona sem trenutno neopredeljen, načeloma pa bi se strinjal z zakonom. V zakonu predvsem vidim velike pasti v tem, ker obstajajo možnosti izkoriščanja zakonodaje.«

Daniel Kalamar, župan Občine Grad:

»Podpiram predlog uzakonitve odpoklica župana. Ureditev odpoklica z vsaj 50 odstotno večino in en glas, predstavlja demokracijo v delovanju. Najverjetneje ne obstajajo skrite nevarnosti uzakonitve odpoklica, ker ko obstaja dovolj velika večina za odpoklic župana je to indikator, da je nekaj narobe z delovanjem župana in njegovim opravljanjem funkcije ter občine.«

Anton Štihec, župan Mestne občine Murska Sobota:

»Podpiram uzakonitev odpoklica župana. V pripravi je zakonodaja in v primeru, da bo odpoklic potekal kot tudi imenovanje župana, je to dodatna zagonska regulativa, ki ureja upravljanje te funkcije. Moja želja pa je, da bi bil podobno urejen tudi odpoklic mestnega sveta, ker mesto župana ni edina javna funkcija, tako bi morala zakonodaja urejati tudi to področje. Odgovornost za delovanje nosi tako župan kot mestni svet.

Pri trenutni ureditvi zakona sicer ne vidim pasti. Obstaja pa nevarnost političnih igric in politikanstva, še posebej v predvolilnem času, ko bi se lahko to regulativno orodje izkoriščalo za napačne namene.«

Alojz Glavač, župan Občine Moravske Toplice:

»Župan je voljena funkcija, zato ne vidim težave v dodatnem orodju, ki bi urejalo to področje, čeprav že obstajajo orodja, ki urejajo to področje. Pri tem zakonu gre predvsem za populistični pristop politike in Virantovo željo po všečnosti. Obstajajo realne možnosti zlorabe tega orodja, posebej v politične namene in izkoriščanje zakonodaje. Politika bi se morala zdaj ukvarjati z reševanjem krize.

Franc Horvat, župan Občine Tišina:

»Vse kakor podpiram uzakonitev odpoklica vseh funkcionarjev, ki so voljeni ne samo županov. Tudi občinskih svetnikov in poslancev državnega zbora.  Predlog pa vidim predvsem kot metanja peska v oči javnosti. Kot da smo župani krivi za nastalo situacijo. A se pri tem pozablja, da je konec leta 2013 na področju investicij na nivoju države odstotek  investicij iz lokalnih skupnosti presegel 70 odstotkov.

V uzakonitvi vidim možnosti zlorabe tega instituta odpoklica župana, predvsem v politične namene. Do izraza bi lahko prišlo  še posebej v predvolilnem času.«