Nam Avstrijci po Muri pošiljajo svoj drek?

| v Lokalno

Takole, nič kaj čista, je videti reka Mura te dni. Kot znajo povedati ljubitelji narave in prebivalci krajev ob Muri, pa to nikakor ni redek prizor.

Kalna voda, ki vse prepogosto polni strugo, je po njihovem mnenju rezultat dejavnosti naših severnih sosedov, ki naj bi iz svojih elektrarn izplakovali mulj in umazanijo z rečnim rokom pošiljali v Slovenijo.

Pošiljke severnih sosedov

Na avstrijskem delu Mure obratuje vrsta hidroelektrarn. Zadnja hidroelektrarna Spielfeld je zgrajena tik pred odsekom, v katerem postane struga Mure državna meja med Republiko Avstrijo in Republiko Slovenijo.

Po mnenju ribiških društev so prav te odgovorne za strojno premeščanje usedlin v akumulacijskih bazenih, saj težave z veliko količino mulja, ki nastaja v zbiralnikih, rešujejo kar z rečnim tokom.

Iz odvečnega mulja je sicer moč ustvarjati otoke in tako smiselno porabiti material, toda naši sosedi se, kot kaže, za to možnost ne odločajo. 

Tveganje za okolje?

Pri omenjenem pojavu pa morda ne gre le za estetski problem. Večje kaljenje reke bi namreč lahko predstavljalo tudi konkretno tveganje za okolje, saj spreminjanje habitata lahko vodi v poslabšanje življenjskih pogojev za ribe. 

Povečana kalnost lahko z omejevanjem fotosinteze zmanjša količino razpoložljive hrane za ribe ter poveča smrtnost razvijajočih se iker.

Nekateri se tako že sprašujejo, ali se bo ponovila zgodba iz leta 1953, ko so naši severni sosedi k nam spustili kar 1.800.000 kubičnih metrov mulja in s tem močno prizadeli življenje v Muri. Na mejnem delu reke je takrat prišlo do pogina celotne združbe rib.

In ukrepi … ?

Sicer pa se s podobno težavo srečujejo tudi na štajerskem koncu, kjer že več kot deset let neuspešno opozarjajo na vse večjo kalnost reke Drave, za katero krivijo 10 avstrijskih hidroelektrarn na območju reke. 

Vse glasnejše pa so posledično tudi kritike ribiških društev in prebivalcev prizadetih območij na račun neodzivnosti vladnih organov in pretirane tolerance do neobveščanja države o čezmejnih vplivih izvajanja vzdrževalnih del na vodni infrastrukturi.

Foto: Facebook (Marijan Gaber)

Preberite še

Komentarji

Mulj

Nič novega. Ste rabili zelo dosti časa, da ste to ugotovili. Se spomnim nekaj let nazaj, ko je Mura prestopila bregove. Po vrnitvi v strugo , je v gozdu, ki je v neposredni bližni, odložila tudi po 15 cm mulja. Peš po tem "sranju" ni bilo mogoče hoditi kar nekaj časa. Ali je torej poglabljanje rečne struge res tako močno, kot pravi stroka? Ali pa se "globina" struge spreminja glede na odložen poplavni mulj na bregovih reke (zgoraj t.i. "drek" ) -rast bregov.

Mulj

Pa še nekaj. Na Avstrijski strani si takšno "sranje" lahko privoščijo zaradi velikih višinskih razlik elektrarn. Kako bo to rešeno v primeru izgradnje HE na naši strani, kjer je Mura ravninska, pa predvidevam, da se v ta problem ni nihče vtikal. Dokaz za to je zgornji članek.

Super

pa kljub vsemu je zadosti bedakov, ki bodo komentirali da HE na Muri samo dobro povzročajo ... še ko bo Mura mrtva reka zaradi hidroelektrarn velika večina teh bedakov, ki jih zagovarja ne bo razumela (ali pa ne hotela priznati, da so zelo plitvi)

Bako

Tau posiljajo drek od ovih ka tam delajo. Vse v paketu nazaj.

Rafael

Kam pa gre naš drek? Ledava je polna dreka. Prvo morajo ti pametni pod svojim pragom pomesti pol naj pometajo drugim

Replika

Ste vi eni redni bedaki in tou redni. Sploj znate kelko rodovitnih snovi priplava,ko Mura poplavlja? Poglednite in primerjajte poljske pridelke,ki so ob reki na poplavnem območju in tiste,ki niso.

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Kronika

Vse v Kronika

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kultura

Vse v Kultura

Forum

Vse teme

Malice

Vsi ponudniki

Mali oglasi

Vsi oglasi