V četrtek je potekala seja mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota, na katerem je bila glavna točka sprejem predloga proračuna za leto 2022 v prvem branju.
Sama priprava proračuna poteka že od novembra lani. Poračun je poseben, saj vključuje sedem večjih projektov, ki letošnji proračun na odhodkovni strani dvigujejo na rekordnih 34,3 milijona evrov.
»Ne pomnim, da bi tak proračun sploh imeli v zgodovini mestne občine Murska Sobota, ampak hkrati na prihodkovni strani pritekajo sredstva iz že odobrenih evropskih projektov, tako da se proračun nekako iz-balansira, kot temu pravimo. Gre za projekte, ki so deloma že v fazi izvedbe ali pa projekte, ki se bodo še odvijali,« je povedal župan Aleksander Jevšek.
Proračun je treba na nek način uravnovesiti in pokriti odhodke s prihodki. Tukaj so načrtovali prodajo dela občinske stavbe, kar je precej razburilo nekatere svetnike v mestnem svetu. Ne tam, kjer je občina in ne delavskega doma, ki je dediščina arhitekta Novaka, ampak tisti del, kjer je sedaj upravna enota in kjer so nekoč že bila stanovanja.
»Končno se je namreč našel investitor, ki je kupil staro ekonomsko šolo, za katero že osem let odkar sem župan poslušam: »Daj nekaj naredi s tem, ker je sramota za naše mesto,« in s tem se jaz absolutno strinjam. Veseli smo, da se je sedaj našel investitor, ki ima v načrtu realizirati 15 let staro idejo o novem upravnem centru v Murski Soboti.
Upravni center bo stal v okviru konstrukcije obstoječe ekonomske šole, nekoliko se bo razširil ta objekt, tako da bo potrebno rušiti sejno sobo, ki jo sedaj uporabljamo za seje mestnega sveta, in ki je prav tako nujno potrebna obnove,« pravi Jevšek.
V novem upravnem centru tako načrtujejo tudi večjo, sodobno večnamensko sejno sobo, ki bi jo mestna občina lahko uporabljala za seje mestnega sveta. Še več razburjenja pa je povzročilo dejstvo, da je v programu prodaje tudi Hartnerjeva vila.
»Ta vila se, dokler bom župan, ne bo prodajala,« je povedal župan, saj občina že financira izvedbo načrta za rekonstrukcijo, ob tem pa dodal, da jo morajo imeti v programu prodaje,»Kajti v kolikor ne bo sredstev za sanacijo kulturne dediščine, potem bomo iskali javno-zasebno partnerstvo torej nekoga, ki bo vložil v vilo in jo potem občini dal v uporabo.«
Letošnja posebnost, o kateri smo se že veliko slišali pa je participativni proračun.
»Na naši spletni strani smo objavili povabilo občankam in občanom, da prispevajo svoje predloge in svoje ideje, tiste ki smo jih mi mogoče pozabili ali spregledali. Prejeli smo 18 dobrih predlogov in upam da bodo vsi uvrščeni v neposredno izvedbo ko bo proračun sprejet v drugem branju,« o predlogih občank in občanov pravi Jevšek.
Proračunska seja bo predvidoma 24. februarja in takrat bodo z dialogom in pogovori proračun dokončno spilili, da ne bo večjih problemov pri njegovem sprejemanju.