Tisto, kar se zgodi zelo poredko, se je pripetilo pri Časarjevih v Markovcih, kjer je krava skotila tri bikce in eno teličko.
Na domačiji zakoncev Adolfa in Jolanke Časar v Markovcih na Goričkem imajo te dni še poseben razlog za radost in zadovoljstvo.
Njihova krava Murka je ob svoji tretji kotitvi, v torek, 20. septembra, skotila četvorčke, kar je pri kravah zelo velika redkost. Gre za tako redek živalski dogodek, da ga lahko primerjamo z rojstvom človeških peterčkov ali celo šestorčkov.
In če vemo, da so vsaj pri nas in v Evropi zelo redki človeški peterčki, potem je jasno, da je Murka iz Markovcev dosegla nekaj velikega.
Zato sta zakonca Časar ponosna na svojo kravo simentalske pasme, ki je doslej že dvakrat kotila po enega telička, tretjič pa so prišli četvorčki, pa še kakšni korenjaki, v vsakem primeru pa je Murka na svet že spravila šest potomcev.
Veterinar Marko Nabergoj, ki je dolga leta bil domači veterinar pri Časarjevih, pove, da sam nima veliko srečanj niti s trojčki, s četvorčki pa se ni srečal in tudi slišal ni, da bi kdaj v Pomurju kakšna krava povrgla četverčke.
Nazadnje naj bi se to zgodilo pred šestimi leti na območju Kidričevega, pet let pred tem v okolici Štor, leta 2007 pa v okolici Bohinja.
Telički v odlični formi
Strokovnjaki ob tem poudarjajo, da se neredko zgodi, da kakšen malček kmalu po kotitvi pogine, a kot kaže se to ne bo zgodilo pri Časarjevih.
Kot nam je povedal veterinar Tomaž Šantl, ki si je teličke in mamico ogledal, so telički v odlični formi in ni več bojazni, da bi se kaj zapletlo.
Še zlasti ob dejstvu, da je tudi mama Murka v najboljšem redu. »So vitalni in že to, da neverjetno radi jedo, potrjuje, da je z njimi vse v najboljšem redu. Res sem tudi sam zelo presenečen, da je krava, ne posebne velikosti, skotila četverčke, ki skupaj tehtajo vsaj 120 kilogramov,« nam je zagotovil znani prleški veterinar, ki dodaja, kako redko se zgodi, da krava povrže četvorčke: »V 32 letih veterinarskega dela, sem naredil veliko kilometrov in sem pred srečno zgodbo iz Markovcev, srečal le en primer, kjer so bili na žalost povrženi mrtvi četvorčki.«
Ob tem nam je Šantl povedal, da je ponosen na svojega sodelavca iz »Šantl - veterinarska ambulanta« v Bolehnečicih v Prlekiji - osemenjevalca Marjana Hartmana, ki je osemenil tudi Murko.
»Doslej smo imeli večinoma po eno tele, le redko dvojčke, trojčke nikoli, sedaj pa četvorčki. In čeprav so tako Murka, kot malčki bili zelo utrujeni, je nekaj ur pozneje vse bilo v najboljšem redu. Vsi štirje, enako kot mama, so že od začetka v odlični kondiciji, malčki so se hitro postavili na noge, se najedli preko dude in pričakujem, da bodo kmalu že poskakovali in se igrali,« nam pove zadovoljni Adolf, ki nam je razložil, sta se z Jolanko poročila pred dobrega pol stoletja, ko sta zaživela na njeni domačiji, katero sta urejala in širila ter vzgajala tri otroke (Matej, Melita in Metka).
Vse življenje sta na kmetiji, kjer obdelujejo okoli 25 hektarjev veliko kmetijo, od česar je nekaj gozda. Ker imajo hlev, kjer je lahko le 25 glav živine, se na kmetiji ukvarjajo tudi s poljedelstvom, zase pa redijo tudi nekaj prašičev, na kmetiji je tudi veliko perutnine, tako da niti jajc ne manjka, enako vrtnin, zelenjave, sadja in podobno.
Poleg za osebno prehrano ter prehrano goveje živine in ostalih domačih živali, seveda, nekaj pridelkov tudi prodajo.
Vnuka bosta izbrala imena
Čeprav sta Adolf in Jolanka že obhajala tudi zlato poroko, sta še vedno zelo čila in zdrava, tako da še sedaj veliko delata na kmetiji, katero je sicer prevzela hčerka Metka Gašpar.
Adolf je ponosen tako na hčerko kot še posebej na vnuka, ki po prihodu iz službe (Blaž) oziroma šole (Anže) tako gresta na traktor, kombajn ali kakšen drugi stroj, ali pa v hlev, kjer je vedno veliko dela.
Enako ni pozabil niti na zeta Romana, ki sicer dela v Avstriji in ima malo časa, a ko lahko, z veselem pomaga tudi na kmetiji. Ob koncu nam je Adolf še enkrat ponovil, kako ima pridna vnuka, ravno zato bosta Blaž in Anže v teh dneh izbrala imena za njihove prve četvorčke.
Kakorkoli že, narava je nepredvidljiva, kot nekateri pravijo. Včasih vzame, spet drugič obdari, tudi s čudeži, takšnimi in drugačnimi.
