Predsednik Judo kluba Murska Sobota Zoran Kos je v oddaji Športna IDEA spregovoril o razvoju juda, mladih talentih in težavah, ki zavirajo napredek kluba.
Judo ima v Murski Soboti dolgo tradicijo, iz lokalnega okolja pa so zrasli tudi športniki, ki so posegli po najvišjih evropskih in svetovnih uvrstitvah.
Kljub bogati zgodovini in vse večjemu zanimanju mladih pa se soboški judo še vedno sooča s težavami, predvsem s pomanjkanjem ustreznih prostorov in profesionalnega trenerskega kadra.
O trenutnem stanju, prihodnosti kluba in pomenu juda za razvoj otrok je v oddaji Športna IDEA na televiziji IDEA spregovoril Zoran Kos, predsednik Judo kluba Murska Sobota.
Več kot 120 mladih judoistov, a pogoji ne sledijo razvoju
V Murski Soboti so judoistično dejavnost združili pod eno streho, kar je po besedah Kosa pomembno prispevalo k organizaciji in razvoju kluba.
Danes klub združuje več kot 120 mladih judoistov, vendar predsednik opozarja, da bi morali za nadaljnji napredek zagotoviti boljše pogoje.
»Mi smo še zmeraj amaterski klub, rabimo profesionalnega trenerja in odlične prostore, ki jih trenutno nimamo,« je poudaril Kos.
Mlajši otroci trenirajo v Partizanu, kjer so pogoji primerni predvsem za prve korake v judu, medtem ko za starejše tekmovalce prostori ne zadostujejo več sodobnim potrebam.
Del vadbe izvajajo tudi na Gimnaziji Murska Sobota, kjer pa si prostore delijo z drugimi športniki. Kos je ob tem opozoril, da se s podobnimi težavami soočajo tudi v Rokoborskem društvu Murska Sobota, s katerim dobro sodelujejo.
Njegova želja je, da bi se v prihodnje našla rešitev, ki bi obema športoma omogočila kakovostnejše pogoje za vadbo.
Iz Murske Sobote do olimpijskih iger
Da ima pomurski judo velik potencial, dokazujejo tudi uspehi športnikov, ki so svojo pot začeli v domačem okolju.
Med njimi posebej izstopa Adrian Gomboc, ki je na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru osvojil peto mesto, na olimpijskih igrah v Tokiu pa sedmo.
Postal je tudi evropski prvak in evropski podprvak. Toda Kos opozarja, da se ti vrhunski rezultati niso odrazili v izboljšanju pogojev za razvoj naslednjih generacij.
»Še danes v bistvu nimamo pravih prostorov, da bi lahko tudi te mlade nadgradili v tako dobre športnike,« je dejal.
V klubu si zato želijo profesionalnega trenerja, ki bi mladim perspektivnim tekmovalcem omogočil tudi več priprav v tujini in jih postopoma usmerjal proti zahtevnejšim mednarodnim tekmovanjem.
Judo lahko začnejo trenirati že štiriletni otroci
Pomemben del dejavnosti Judo kluba Murska Sobota predstavljajo najmlajši. V tako imenovanem judo vrtcu se s športom spoznavajo že otroci, stari od štiri do šest let.
Pri tem v ospredju niso tekmovanja, temveč predvsem razvoj osnovnih gibalnih sposobnosti.
Otroci se učijo plazenja, plezanja, ravnotežja in drugih gibanj, ki jih po besedah Kosa v vsakdanjem življenju pogosto primanjkuje.
Poudaril je, da je primerna starost za začetek odvisna predvsem od otrokove zrelosti in razvoja.
Medalje niso najpomembnejše
Čeprav judo velja za borilni šport, Kos poudarja, da je njegovo bistvo precej širše od tekmovanj in osvajanja medalj. Pomembno vlogo imajo spoštovanje, disciplina, medsebojna pomoč in sposobnost obvladovanja lastnega telesa ter misli.
»Mi pa želimo, da so vsi, ki grejo skozi našo šolo juda v Murski Soboti, odlični ljudje. Če je uspeh z odličji zraven, je lepo, ni pa nujno,« je poudaril.
Prav spoštovanje je eno osrednjih načel juda. Mladi se že ob vstopu v dvorano priklonijo prostoru, prav tako se pred vadbo in po njej priklonijo trenerju ter sotekmovalcem.
Takšni rituali po besedah Kosa pomagajo tudi pri umirjanju in koncentraciji.
Predsednik kluba opaža, da starši že po nekaj mesecih treningov pri otrocih zaznavajo pozitivne spremembe. Otroci naj bi postajali bolj umirjeni, disciplinirani in manj vezani na mobilne telefone.
Od štiriletnikov do 86-letnega judoista
Judo pa ni namenjen zgolj otrokom in mladim tekmovalcem. V soboškem klubu dokazujejo, da se je s tem športom mogoče ukvarjati tudi v poznejših življenjskih obdobjih.
Posebno zgodbo predstavlja 86-letni Pišta Vehab, dolgoletni član kluba, ki še vedno prihaja na vadbo.
Kos je povedal, da je Vehab sodeloval že z njegovim očetom, danes pa se občasno pridruži tudi vadbi odraslih v programu Zmigaj se za zdravje.
»Že ko si toliko star, če si kimono oblečeš, pa stopiš na tatami, na blazino, po slovensko, je vrhunsko,« je dejal Kos.
Pomembno mesto ima tudi vključujoči judo
V klubu posebno pozornost namenjajo tudi vključevanju oseb z različnimi oviranostmi.
Sodelujejo z Osnovno šolo IV Murska Sobota in drugimi ustanovami, v poletnem času pa so pripravili tudi predstavitvene ure za udeležence iz lokalnega okolja.
Med uspešnimi predstavniki vključujočega juda je Sašo Kovač, ki je letos znova osvojil drugo mesto na državnem prvenstvu v vključujočem judu.
Kos je poudaril, da je Kovač prvi vključujoči judo mojster po uradnem programu Judo zveze Slovenije in Mednarodne judo zveze.
Njegova zgodba po besedah predsednika kluba dokazuje, da lahko judo pomembno prispeva tudi k vključevanju posameznikov v družbo.
Sedem trenerjev skrbi za prihodnost soboškega juda
V Judo klubu Murska Sobota trenutno deluje sedem trenerjev, ki skrbijo za vadbo različnih starostnih skupin.
Kos je ob koncu pogovora poudaril, da ostaja glavno vodilo njihovega delovanja zdrav življenjski slog. Čeprav jih tekmovalni uspehi veselijo, želijo predvsem vzgajati zdrave, odgovorne in samozavestne posameznike.
»Zdravje in zdrav duh v zdravem telesu sta tista, ki sta vodilo našega delovanja,« je sklenil predsednik soboškega judo kluba.