Izraz ‘pomanjkanje krvi’ ni ustrezen, nas opozori Danijela Uležić - Paučič dr. med., vodja murskosoboške enote za transfuzijsko dejavnost. Neustrezen izraz namiguje, da sistem morda ni ustrezen in da primanjkuje vseh krvnih skupin. Vendar je v Sloveniji krvi dovolj, še nikoli se namreč ni zgodilo, da bi zaradi nezadostne količine krvi pacient umrl. Kljub temu pa količine vseeno variirajo. Do nihanj prihaja tako zaradi poleti praviloma slabše udeležbe na krvodajalskih akcijah ali zaradi večje porabe krvi, predvsem pri kroničnih bolnikih in prometnih nesrečah. “O pomanjkanju krvi govorimo, če so udeležbe na akcijah res zelo nizke, tako trenutno nujno potrebujemo krvno skupino A.”

Kri ni na zalogo

Uravnavanje zalog krvi je tako zelo kompleksno in odgovorno delo tako organizatorjev krvodajalskih akcij, transfuzijske službe kot uporabnikov. Če kri ne gre v porabo, je nima smisla imeti na zalogi, saj je njena ‘življenjska doba’ sorazmerno kratka, pojasnjuje Danijela Uležič – Paučič. Trombociti ali krvne ploščice so obstojne do sedem dni, eritrociti ali rdeče krvne celice do 6 tednov, plazmo pa globoko zamrznjejo hranijo do enega leta. “Transfuzijska medicina je urgentna služba, zato le s skrbnim načrtovanjem dosežemo, da imamo vedno dovolj enot.” Tako je načrtovanje in spremljanje zalog krvi v transfuzijski ustanovi dnevno opravilo in ne zadoščajo le letni načrti krvodajalskih akcij, ki se vsako leto pripravljajo vnaprej v sodelovanju z območnimi organizacijami Rdečega križa.

Neplačljivo plemenito dejanje

Darovanje ostaja neplačljivo, prostovoljno dejanje. S tem se tudi povečuje iskrenost pri vprašalnikih, ki jih morajo izpolniti vsi darovalci, s tem pa navsezadnje tudi varnost darovane krvi. V državah, kjer je kri plačljiva, so namreč zabeležili večji odstotek okužene krvi. Ob darovanju posameznik sicer dobi prosti delovni dan, vendar kot pravi Uležić – Paučičeva, je krvodajalstvo plemenito dejanje, s katerim pomagaš drugemu človeku v stiski. In to mora ostati razlog, zakaj nekdo daruje.

Naslednja krvodajalska akcija bo 25. avgusta v murskosoboški bolnišnici.

Ali si vedel?

V Murski Soboti letno odvzamejo od štiri do pet tisoč enot krvi. Jemanje krvi poteka do največ 10 minut, standardna odvzeta doza krvi pa je 4dl. Krvne pripravke dobijo tako, da vrečke z odvzeto krvjo in ohranitveno raztopino predelajo. S pomočjo centrifug in stiskalcev kri ločijo na rdeče krvne celice, krvne ploščice in plazmo, ločijo pa jih zato, da bolnik prejme samo tisto sestavino krvi, ki je glede na naravo bolezenskega stanja nima dovolj. S pomočjo predelave tako lahko en krvodajalec pomaga več bolnikom hkrati. Od ustanove, kjer je kri shranjena, do bolnika je treba kri dostaviti v posebnih hladilnih torbah, da se krvne celice med potjo ne bi poškodovale oz. zaradi temperaturnih razlik odmrle.