Včeraj je v okviru festivala Zbüjdi se! potekala javna tribuna na temo "Perspektive in izzivi pri socialnem vključevanju brezdomnih oseb". Število brezdomcev v porastu, svetovno prvenstvo brezdomcev odskočna deska do boljšega stanja.
Problem brezdomstva se pojavlja po celem svetu, v Pomurju so se prvi primeri pojavili v 90. letih. Med letoma 2000 in 2005 je bilo moč opaziti, da je problem vedno večji in v ta namen so se začela pojavljati prva zavetišča. Ta sama po sebi niso dovolj, da se brezdomne osebe postavijo na noge, zato Slovenija že izvaja različne strategije, ki naj bi preprečile ali odpravile brezdomnosti. Te so povezane z zagotavljanjem bivališča in podobnimi stvarmi, medtem ko je pomemben faktor tudi zaposlovanje, ki posamezniku omogoči sredstva, da si uspe zagotoviti prebivališče.
Na svetovno prvenstvo tudi dva Pomurca
Pri iskanju zaposlitve za brezdomne osebe je po besedah Suzi Kvas iz Zavoda SOCIO prava odskočna deska tudi svetovne prvenstvo v nogometu za brezdomne in izključene osebe. Slovenska ekipa brezdomnih oseb je prvič na prvenstvu sodelovala leta 2007, ko se je osemčlanska ekipa odpravila na Dansko, še posebej uspešna pa je bila lanska odprava v Brazilijo. Sedem od osmih članov si je namreč kasneje zagotovilo zaposlitev in našlo streho nad glavo. Letošnja izvedba bo potekala v Parizu, med osemčlansko zasedbo pa bosta tudi dve brezdomni osebi iz Pomurja.
Večja ekonomska kriza, manjša meja med blaginjo in brezdomstvom
"Z naraščanjem ekonomske krize se manjša razkorak med blaginjo in brezdomstvom," pravi Carmen Šeruga Bednar iz murskosoboškega Centra za socialno delo. Ta dodaja, da je parlament Evropske Unije leta 2008 sprejel ukrep o odpravi uličnega brezdomstva, ki naj bi do leta 2015 vsem brezdomnim osebam zagotovil prebivališča. Zavetišče v Pomurju lahko sprejme 15 oseb, v zadnjih letih pa je v njem prebivalo 66 oseb. Med tistimi, ki so se izselili se jih je 40 odstotkov vrnilo k staršem, sorodnikom oziroma partnerjem, 15 odstotkov si je zagotovilo svoje prebivališče in so postali podnajemniki, 15 odstotkov pa jih je bilo izseljenih zaradi kršitev.
Po besedah Šeruga Bednarjeve so potrebe v lokalni skupnosti povezane predvsem z večjo kapaciteto zavetišč, ponudbo razdelilnice hrane, nastanitvenimi možnostmi za mamice in otroke ter z nastanitvenimi možnostmi za specifične osebe, kamor spadajo uporabniki drog, bolniki z duševnimi težavami in drugi.
Tudi druge občine morajo pomagati
"V Mestni občini Murska Sobota se zavedamo, da vsaka oseba potrebuje glavo nad streho, ne glede na to, kar je zagrešila," meni Rofina Bernjak iz MOMS, ki izraža svoje začudenje, da nobena od preostalih 26 pomurskih občin ne pristopi k temu projektu. "Gre za regijsko zadevo in brez drugih očin bo razvijanje programa in reševevanje problema veliko težje," pravi in doda, da trenutno vse sama financira MOMS, kljub temu, da so v zavetišču ljudje iz celotne regije in ne samo iz murskosoboškega področja.
