Novi Ateistični zbornik namenjen vprašanjem etike in religije.
Združenje ateistov Slovenije je danes v Mariboru predstavilo svoj sedmi bienalni zbornik. Tokratni ima naslov Ateistični zbornik 2023-2024 - Etika in religije in je s 340 stranmi ter 26 sodelujočimi avtorji od vseh doslej izdanih najobsežnejši.
Kot je povedal tehnični urednik zbornika Jože Kos Grabar, je njegov osrednji del, namenjen tematiki razmerij med etiko, moralo, vrednotami na eni in religijami ter druge vrste nazori na drugi strani.
Po njegovih besedah ni namenjen le ateistično usmerjeni publiki, temveč ljudem vseh vrst prepričanj oziroma svetovnih nazorov, predvsem pa tistim, ki so zvedavi, širokih pogledov in željni svoje vedenje in znanje preverjati ter dopolnjevati z novimi.
Zbrani prispevki obravnavajo široko paleto vrednot in pojmovanj v zvezi s človekom - posameznikom, ožjimi družbenimi skupnostmi in širšo družbo ter v zvezi z živo in neživo naravo. Njihovemu javnemu pozivu za pripravo prispevkov se je odzvalo večje število avtorjev izven kroga združenja, tudi takšnih, ki so širši slovenski javnosti dobro znani.
Teme neposredne povezane s tematiko
V začetnem delu zbornika je mogoče prebrati prispevke na splošni ravni, v nadaljevanju pa tudi takšne, ki obravnavajo etične in vrednostne teme na bolj specifičen način, vsebinsko ožje in konkretno. Med obravnavanimi temami so tako katoliška morala, krutost, smisel dela, humanist Vekoslav Grmič, evtanazija, etika živali in podobno.
Kot v predhodnih zbornikih se nekateri prispevki tudi tokrat nanašajo na teme, ki niso neposredno povezane z vodilno temo zbornika.
Ti obravnavajo antigenderska gibanja, kult osebnosti, gospodarsko uspešnost Kitajske, generala Maistra, religijske vdore v slovenske šole in dejavnosti združenja. Zbornik zaključujejo spominski zapisi o preminulih članih ZAS ter krajša leposlovna teksta.
Gre že za sedmi Ateistični zbornik, ki ga združenje od leta 2012 pripravlja na približno dve leti. Posamezne izdaje vsebinsko niso povezane, pač pa je vsaka tematsko avtonomna, čeprav v uredniškem odboru skrbijo za nekaj stalnih iztočnic.
Po vsebinski plati se to nanaša zlasti na tematike ateizma, sekularizma, agnosticizma, religij, vplivov religij na družbo in obratno ter delovanja religioznih institucij, po analitično-metodološki pa na dobro premišljene, utemeljene, argumentirane, tudi za druge ljudi preverljive ter prepričljive razlage, ugotovitve in stališča.
