Se odpravljate po kostanj na Goričko? Na teh mestih je nabiranje prepovedano in kaznivo

Jesen je za številne Pomurce čas sprehodov po gozdovih in nabiranja kostanja. Na Goričkem so prvi plodovi že začeli padati z dreves, s tem pa se začenja tudi sezona, ki v gozdove vsako leto privabi številne nabiralce.

Toda ali lahko kostanj pobiramo kjerkoli? Kaj velja, če kostanjevo drevo raste na travniku, ob njivi ali na zasebnem zemljišču? In koliko kilogramov lahko sploh odnesemo domov?

O pravilih nabiranja smo se pogovarjali s Kristjanom Malačičem, naravovarstvenim nadzornikom v Javnem zavodu Krajinski park Goričko, ki je opozoril na pomembne razlike med nabiranjem kostanja v gozdu in zunaj njega.

Kostanj na travniku ni prosto dostopen

Malačič je pojasnil, da se pravila za nabiranje gozdnih plodov nanašajo predvsem na gozdove, medtem ko je pri kostanjevih drevesih zunaj gozda treba upoštevati lastništvo zemljišč in plodov.

»Če je kostanj izven gozda, to pomeni na travniku ali na gradbeni parceli ali ob njivi, potem je pa načeloma to lastništvo lastnika tistega travnika, njive in tako dalje.«

To pomeni, da kostanja, ki ležijo pod drevesom na zasebnem travniku ali ob njivi, ne smemo samovoljno pobirati zgolj zato, ker so že padli na tla.

Dejstvo, da zemljišče ni ograjeno ali da je do drevesa mogoče brez težav dostopati, še ne pomeni, da so plodovi na voljo vsakomur.

Nadzornik opozarja, da lahko gre za krajo

Malačič je bil pri opozorilu še posebej neposreden.

»Načeloma se tam kostanjev, razen z dovoljenjem lastnika, sploh ne bi smelo nabirati. Ker v resnici gre za krajo.«

Za lažje razumevanje je navedel primerjavo z obiranjem jabolk. Če kostanj raste zunaj gozda, je po njegovih besedah položaj podoben kot pri jablani na tujem zemljišču. Tako kot ne smemo brez dovoljenja pobirati tujih jabolk, si tudi kostanja ne moremo preprosto prilastiti.

To sicer ne pomeni, da je vsako nedovoljeno pobiranje kostanja že avtomatično kaznivo dejanje tatvine. Pravna presoja je odvisna od konkretnih okoliščin.

Najbolj preprosta rešitev je zato dovoljenje lastnika oziroma osebe, ki je upravičena razpolagati s plodovi.

Koliko kostanja lahko naberemo v gozdu?

Povsem drugačna pravila veljajo za rekreativno nabiranje gozdnih plodov.

V Sloveniji pravilnik o varstvu gozdov določa, da lahko posamezni obiskovalec gozda za lastne potrebe dnevno nabere največ dva kilograma kostanja.

Omejitev velja za posameznika in za posamezen dan, ne za posamezno drevo ali gozd. Pravilo o največ dveh kilogramih je del širše ureditve rekreativnega nabiranja gozdnih dobrin.

Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije lahko posameznik za lastne potrebe dnevno nabere tudi največ dva kilograma gob, borovnic, malin, robidnic, gozdnih jagod oziroma drugih gozdnih plodov, pri zelnatih rastlinah pa praviloma velja omejitev enega kilograma.

Nabiranje mora potekati tako, da se ne poškodujejo rastline, drevesa ali gozdna tla.

Ali lahko kostanj nabiramo tudi v zasebnem gozdu?

Slovenska zakonodaja omogoča prost dostop in gibanje po gozdovih ter rekreativno nabiranje gozdnih plodov tudi ljudem, ki niso lastniki gozda.

To pomeni, da zasebno lastništvo gozda samo po sebi še ne pomeni prepovedi nabiranja kostanja.

Vendar obstajajo izjeme. V gozdovih, kjer lastnik drevje goji tudi zaradi njegovih plodov, lahko pristojni organ lokalne skupnosti na predlog lastnika odredi prepoved nabiranja za druge obiskovalce.

Nabiranje se lahko omeji ali prepove tudi zaradi varovanja rastlinskih in živalskih vrst oziroma ohranjanja funkcij gozda.

Zato je treba upoštevati morebitne uradne omejitve in prepovedi na posameznem območju.

Ali lahko kostanj stresamo z dreves?

Pri nabiranju kostanja je pomembno tudi, kako pridemo do plodov. Zavod za gozdove Slovenije opozarja, da morajo obiskovalci gozdne sadeže nabirati tako, da ne poškodujejo rastlin.

Zato je najbolj primerno pobiranje kostanja, ki je že padel na tla.

Pri nabiranju ne smemo lomiti vej, poškodovati dreves, uničevati podrasti ali uporabljati pripomočkov, s katerimi bi poškodovali drevo oziroma njegovo okolico.

Pomembno je tudi, da ne poškodujemo mladih dreves in drugih rastlin, ki rastejo v bližini.

V gozd z avtomobilom ne smemo kar kamorkoli

Obiskovalci morajo upoštevati tudi pravila glede vožnje in parkiranja. Vožnja z motornimi vozili zunaj gozdnih cest ter javnih in nekategoriziranih cest je praviloma prepovedana.

Prav tako ni dovoljeno parkirati kjerkoli v gozdu. Vozila je treba pustiti na primernih oziroma za to predvidenih mestih, pri čemer ne smemo ovirati gozdnih prometnic in izvajanja gozdnih del.

Nabiranje kostanja zato ni razlog, da bi se z avtomobilom zapeljali neposredno do drevesa po gozdnih vlakah ali skozi gozd.

Nekateri obiskovalci za seboj še vedno puščajo smeti

Malačiča smo povprašali tudi o obnašanju obiskovalcev gozdov na Goričkem.

Po njegovih opažanjih večina obiskovalcev spoštuje naravo in se zaveda pomena odgovornega ravnanja.

»Večina ali pa več kot 50 odstotkov ljudi podzavestno ali pa zavestno spoštuje okolje, v katerem se trenutno nahajajo, in vse, kar prinesejo, tudi odnesejo.«

Kljub temu pa še vedno opaža posameznike, ki se v gozdu ne obnašajo primerno.

Med težavami je izpostavil predvsem prekomeren hrup in smeti, ki jih nekateri obiskovalci puščajo za seboj.

Gozd namreč ni le prostor za rekreacijo in nabiranje kostanja, temveč tudi življenjsko okolje številnih rastlinskih in živalskih vrst.

Pred odhodom po kostanj je dobro poznati pravila

Ljubitelji kostanja lahko torej v slovenskih gozdovih za lastne potrebe praviloma naberejo največ dva kilograma plodov na dan, tudi če gozd ni v njihovi lasti.

Povsem drugače pa je na travnikih, ob njivah in na drugih zemljiščih zunaj gozda, kjer splošna pravica do nabiranja gozdnih plodov ne velja. Tam je treba spoštovati pravice lastnika oziroma druge upravičene osebe.

Kot poudarja Malačič, je zato najbolje pred nabiranjem na takšnem zemljišču pridobiti dovoljenje.

Ob tem velja upoštevati še gozdni bonton, se izogibati poškodovanju dreves in za seboj ne puščati odpadkov.