VIDEO: Županski kandidati o razvoju vseh krajevnih skupnosti v občini Gornji Petrovci

Volivci v občini Gornji Petrovci bodo v nedeljo, 18. januarja 2026, na nadomestnih županskih volitvah odločali, komu bodo zaupali vodenje občine do rednih lokalnih volitev prihodnjo jesen. 

Volitve potekajo v času, ko se občina sooča s pomembnimi izzivi, kot so zagotavljanje finančne stabilnosti, učinkovito upravljanje občinskega premoženja ter spodbujanje gospodarskega razvoja in novih zaposlitev.

Ob tej priložnosti je Televizija IDEA pripravila soočenje treh županskih kandidatov, na katerem so predstavili svoje poglede na prihodnji razvoj občine in odgovarjali na vprašanja, ki zadevajo vsakdanje življenje občank in občanov.

Za županski položaj se potegujejo Mirjana Časar, diplomirana ekonomistka in bančna specialistka, kandidatka Nove Slovenije - Krščanskih demokratov, Milan Horvat, univerzitetni diplomirani pravnik in upokojenec, ki kandidira s podporo skupine volivcev, ter dosedanji podžupan Ernest Kerčmar, upokojenec s poklicno izobrazbo in kandidat Gibanja Svoboda.

Razvoj krajevnih skupnosti 

Ena izmed osrednjih tem soočenja je bilo vprašanje, kako zagotoviti skladen razvoj vseh 14 krajevnih skupnosti v občini, med katerimi so Peskovci, Stanjevci, Šulinci, Ženavlje, Martinje, Neradnovci, Panovci, Lucova, Križevci, Kukeč, Košarovci, Boreča, Adrijanci in Gornji Petrovci.

Dosedanji podžupan Kerčmar je poudaril, da so številna naselja v občini že večinoma urejena. 

Po njegovih besedah ostajajo odprte predvsem posamezne investicije, denimo v Košarovcih, kjer projekt še ni zaključen, ter v Panovcih, majhni vasi z nekaj več kot 30 prebivalci, kjer bo treba v prihodnje še nekaj narediti.

Časar je opozorila, da 14 krajevnih skupnosti predstavlja velik izziv, vendar meni, da ima vsaka vas svoj potencial. Zavzela se je za dokončanje vseh odprtih projektov ter izpostavila, da bi morali razvoj začeti predvsem z izboljšanjem cestne infrastrukture, ki je po njenem mnenju temelj za nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj.

Horvat je izpostavil pomen večje vključenosti krajevnih skupnosti v odločanje o investicijah. Spomnil je, da so bile v preteklosti celo pobude za ukinitev krajevnih skupnosti, pri čemer te niso imele možnosti sodelovati pri oblikovanju občinskega proračuna. 

Če bi bil izvoljen, bi uvedel participativni proračun, s katerim bi krajevnim skupnostim omogočili, da same določijo svoje prednostne infrastrukturne projekte. 

Po njegovem mnenju bi morali o nujnih izboljšavah odločati prebivalci sami, ne pa zgolj vodstvo občine.

Razprava je pokazala, da imajo kandidati različne pristope k razvoju občine, skupna pa jim je želja po izboljšanju kakovosti življenja v vseh krajevnih skupnostih. 

Končno odločitev, komu bodo zaupali vodenje občine, bodo volivci sprejeli na volitvah prihodnjo nedeljo.