Sindikata »na vse kriplje« branita javno šolstvo
Ministrstvo za šolstvo in šport je minuli teden na svojih spletnih straneh predstavilo teze za javno razpravo ob spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in teze za javno razpravo ob spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli. S tezami želi ministrstvo nakazati, v kateri smeri razmišlja o spremembah. Dvakrat po deset tez je bilo poslanih vsem socialnim partnerjem, da bodo le-ti lahko izoblikovali stališča za pogovore. Po razgovorih bodo na šolskem ministrstvu pripravili tudi konkretne spremembe zakonov.
Reforma brez učinkov?
Po današnjem sestanku med ministrom za šolstvo in šport Milanom Zverom ter dvema sindikalnima združenjema, je minister dejal, da sindikata »na vse kriplje« branita javno mrežo šol. Sodeč po izjavi za javnost je srečanje minilo predvsem v znamenju razprave o razvoju zasebnega šolstva in spremembah financiranja šolstva. Minister je ob tem povedal: »želeli bi, da je zasebništvo obogatitev javne mreže, nikakor pa ne konkurenca ali pa da bi kakor koli negativno vplivalo na kakovost storitev javnega sektorja in na stanje v javnem šolstvu nasploh.«
Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije Branimir štrukelj pa je do tez šolskega ministrstva dokaj oster. "žal mi je, da se reforma začenja brez kakršnih koli resnih analitskih podlag in brez konceptualnih predlogov, zato se bojimo, da ne bo imela pričakovanih učinkov."
Financiranje po glavi
Cilj predlaganih sprememb naj bi po štrukljevem mnenju bilo znižanje stroškov javnega šolstva, med drugim na račun števila zaposlenih in kakovosti, posledica financiranja šol na učenca pa bi lahko pomenila zaprtje določenih šol. Po predlogu ministrstva naj bi se namreč uvedel tudi nov način financiranja vzgoje in izobraževanja, ki naj bi temeljil na številu učencev oz. dijakov. Zaenkrat naj bi ta način financiranja veljal za srednje in višje šole ter dijaške domove, vendar bo dana zakonska možnost, da se sprememba uvede tudi za druge vzgojno-izobraževalne ustanove.
Predstavnike srednjih šol prav tako begajo teze, ki govorijo o zasebnem šolstvu, saj bi lahko ustanavljanje zasebnih šol postalo nesmiselno glede na zmanjševanje števila učencev in dijakov. Predlog predstavnikov srednjih šol je, da se pogoj, po katerem lahko nastane zasebna osnovna šola le, če ne ogroža javne šole, razširi še na srednje šolstvo. V javnosti se pojavljajo tudi bojazni, da bi zasebne šole lahko vodile k elitizmu, vendar pa naj bi teze prav to preprečevale. S predlogom 100-odstotnega državnega financiranja zasebnih šol naj bi namreč odpravili šolnine, ki socialno šibkim onemogočajo vpis na zasebne šole. Zasebne šole bodo prejemale državno financiranje ob pogoju, da s svojim programom predstavljajo vsebinsko obogatitev javne mreže šol.
Brez splošnega učnega uspeha in z dvema tujima jezikoma v osnovni šoli
Zanimive so tudi teze, ki se nanašajo na osnovnošolsko izobraževanje. Tako naj bi se odpravila delitev izbirnih predmetov na družboslovno-humanistične in naravoslovno-tehnične. Učenci naj bi izbirali tedensko dve uri izbirnih predmetov, ob soglasju staršev tudi tri. Učenci zadnjih treh razredov, ki obiskujejo glasbeno šolo, bi lahko bili ob predlogu staršev oproščeni sodelovanja pri izbirnih predmetih. Prav tako naj bi se v zadnjih treh letih osnovne šole otroci učili dveh tujih jezikov. Dodatnih obremenitev naj ne bi bilo, saj se hkrati zmanjšuje število ur, namenjenih izbirnim predmetom. Na ministrstvu so prepričani, da ukrep ne bo obremenil učencev z nezaželenimi vsebinami, saj se je večina že zdaj v okviru izbirnih predmetov odločala za učenje tujega jezika. Cilji tez so med drugim bolj fleksibilen predmetnik, večji pomen vzgoje v šoli, možnosti izrekanja ukrepov brez soglasja staršev, uspešnejše vključevanje učencev s posebnimi potrebami in tujih učencev.
še največjo spremembo pa bržkone predstavlja ukinitev splošnega učnega uspeha, ki po mnenju ministrstva naj ne bi imel jasno določenih standardov in v nekaterih situacijah škodljivo vpliva na učne procese. Prav tako zdajšnja ureditev naj ne bi namenjala dovolj pozornosti enkratnosti učencev in njihovim močnim področjem.
