Zadnji primer navideznega nepolitičnega nazora nekdanjega predsednika študentske organizacije Slovenije (šOS) Mihe Ulčarja, ki je postal novi sodelavec društva Zares, kaže, da je že v času predsednikovanja simpatiziral z nekaterimi lobiji iz LDS. člani nove poslanske skupine so ga namreč povabili k sodelovanju, kar si je Ulčar, eden najbolj opaženih študentskih funkcionarjev sploh v zadnjem času, seveda štel v čast. In njegova nepolitičnost je postala politična. Bivši predsednik, ki je Janševi vladi poslal študente ter predvsem dijake lajat na cesto, je vendarle pokazal, kam pes taco moli. Pa čeprav je v času predsednikovanja, kakopak klišejsko, vztrajno trdil, da ni politično orientiran. Toda vsem, ki kakorkoli spremljamo študentsko politiko, je bilo jasno, da se Ulčarjevo prepričanje preveša na levo stran. Tudi virom, ki trdijo, da so ga v času priprav na črno sredo opazili v družbi nekdanjega šolskega ministra dr. Slavka Gabra. Seveda je to zanikal. In pridno krmaril naprej. Se spustil na lokalne volitve, kjer je nastopal s svojo neodvisno listo, zdaj pa pristal v primežu nekdanjih eldeesovcev.
Pravzaprav se je nekdanji študentski funkcionar, ki ga, mimogrede, v njegovem drugem poskusu kandidature za predsednika šOS niso podprli v mariborski študentski organizaciji, bil primoran podati v politiko. če njegovo trenutno poslanstvo sploh lahko že poimenujemo kot tako. Niti ni važno, kaj je nekdanji »soldier« Mihec mislil z izjavami, da ni politično opredeljen, ko je še krmaril svoje poslanstvo na krovni študentski organizaciji. še kako dobro se je namreč zavedal, da mora v času predsednikovanja, če želi postati razpoznaven širši politični srenji, v tem primeru še posebej levi, počiti po oblasti, ki krmari na nasprotni strani. Toda Ulčarju je treba z vsem spoštovanjem priznati, da je bil predsednik študentov, ki se ni zlomil. še več, hrbtenico je ohranil pokončno, tudi ko je Janša trdil, da študentski funkcionarji sploh nimajo legitimnega vodstva. Trenutna predsednica šOS Saša Albreht, ki tako rekoč predstavlja zgolj in samo podobo in resnično nič več, namreč Ulčarju ne seže niti do jajc. Ena slabših predsednic, kar jih je šOS premogel, svojo odgovornost do študentov kaže s tem, da je premore toliko, da v času, ko se sprejema eden najpomembnejših zakonov za študentsko prihodnost, odide čez lužo - pa čeprav po znanje. Njeno dejanje izkazuje sliko njenega mandata. Porazno in neodgovorno do populacije, kateri namenu služiti je bila izvoljena. Zato je nostalgija po časih Ulčarja toliko večja.
Prekleto prav imajo tisti, ki so klonirali rek, da je imel Miha Ulčar jajca, Saša Albreht pa ima zgolj joške. O njenih manirah vodenja krovne študentske organizacije namreč vedo kar precej krepkih povedati tudi tisti, ki neposredno sodelujejo z njo. Jasno je torej, da je bila deklica z Vrhnike strel v prazno, ki - četudi v svojih redkih izjavah trdi, da ni politično opredeljena (kar mogoče drži) - bo svoj mandat lahko junija predala samo boljšemu kandidatu. Zgolj igrati lutko nekomu in nečemu dandanes ne opazijo le tisti, ki te ne vidijo. In študentje Albrehtove v dveh letih, z zelo redkimi izjemami, niso. Kdo ve, mogoče pa nas bo Saša v prihodnosti, za razliko od Ulčarja, ki nas ni, presenetila z vstopom v kakšno od političnih strank. Dvomiti je sicer, da na isto stran kot njen predhodnik, ki jo je že javno kritiziral. Prav je imel. škoda le, da je tudi sam lahko deležen kritik. če je Albrehtova svojo neodgovornost pokazala in dokazala z odhodom v ZDA, je Ulčar nepriljubljeno lastnost dokazal s tem, da je ni pokazal. In razkril jo je leto in pol prepozno. Za ohranjanje kredibilnosti in ugleda organizacije, ki ji je služil seveda. Nič presenetljivega torej. Zdajšnja predsednica pa raje sledi reku »manj povej, da boš več imel povedati, ko končaš.«
