Slovenci smo prehiteli Američane

Slovenci smo Američane prehiteli že pred stotimi leti po pameti, tisto kar nam pa avtor pripoveduje v prispevku pa je za nas Slovenčke in Pomurce , žal plačana propaganda zajebancije.

Vsaj zneken se lehko pohvalimo ka smo prvi XD

Ma dajte prosim vas lepo. Vsaki ka je bil že v ameriki de van znal povedati, ka je v Sloveniji še nej vido tak debelih ljudi, kak jih tan srečaš na vsakon vogali. Vejpa tan v vsaki bauti s cotami odavlejo veličine do XXXXXL. Pa ge ste to prinas v Sloveniji že vidle???

Jaz sem opazil, da okolico bolj zmoti "suh" človek (normalne telesne teže!), kot debel ali prekomerno prehranjen. Slednji se štejejo med normalne!?
Moti me tudi, da zdravniki ne upajo povedati pacientom, da je DEBELOST ali prekomerna telesna teža poglavitni vzrok njihovih zdravstvenih težav, ampak jim raje predpišejo medikamentno terapijo. Tu tudi vidim največji problem, ko se zdravstvo premalo ukvarja s to težavo!
Še najbolj neumno pa mi je, ko sodelavka pri kavi poje pol velike Milke in nekaj keksov, na malici pa juho in solato z belim prelivom, kot če bi ona bila na dieti. Takšni primeri običajno niso zagreti, da bi pretekli 100m. :D
Skratka narobe svet!

Sodobna liberalno kapitalistična družba profitira na nesrečnih in bolnih ljudeh. Bolj bodo ljudje nesrečni bolj se bodo tolažili s hrano, alkoholom,tobakom ,drogo ..itd. Pri mladih je ravno tako,saj so pod čedalje večjim pritiskom okolice-družbe in dostikrat tudi pod velikim pritiskom staršev. In sicer ,da morajo imeti najboljše ocene,da se vpišejo v najboljše šole, morajo biti v trendu vsak trenutek, imeti najboljše blagovne znamke. Marsikateri mladi pač tako forsiranje družbe in staršev ne prenese in se po tolažbo zateče k hrani,ki pa je po mojem vseeno manjše zlo kot droga.

Prekmurje zbudi se...daj ne motaj vecni pubertetnik in si delo najdi.

Če ti gost pa prekmurje mata kaj eden proti drugome na takši način razpravlajta na šankrejti. Moje mnenje je ka tu dan prekmurje zbudi se popolnoma prav. Zakoj ka tou enostavno vidin san posebi. Celji den delaš nemaš časa ka bi se pomali pa v meri najo
si pod vsakodnevnin presingom večer pa da maš čas nažiranje pred televizorom. Ge san tou pred par lejtami razpuco ne delan več tou tak več dan na samoga sebe pa nej z gestijom ,je pa rejsan ka da se za tou ednok odločiš je to večna borba.

ME ne čudi seveda pa klasika starši so krivi ja delno res samo, ko po cel dan človek dela nima kaj dosti časa še posebej če misliš kako boš zvozo skozi mesec. Kak lahko človek, ki ima minimalca ali pa par mescev ne dobi niti tega in se sekira cel čas zdravo živi. Skoz pozabljate na faktur stres in jegove učinke. Glede debelosti pa veliko mero krivde nosijo šole in pa zdravniki. Šole, ker je pre malo telovadbe in še takrat večina sedi namesto, da bi telovadila. Zdravniki pa ker dajejo otrokom potuho in pišejo zdravniška opravičila ali drugače ja zdravniki so krivi s tem, ko dajejo opravičila in so otroci manjaki in seveda klasika računalnik je kriv. Eni očitelji so pa tudi žaljivi in se tudi zaradi tega otroci izogibajo telovadbi. Skratka lepo vedenje je španska vas!

mene pa še marsikeroga prekmurca so vzgajale, pa še zdaj vzgajajo: gej, ka boš velke pa močen! ka je sploj nej istina! zato pa se telko žrej in zato tude debelost in posledično debelosti, posledično bolezni...
večina doktorov pa je nej drugo kak trgovski potnik od farmacevskeh družb.

"prekmurje zbudi se" je v sicer dokaj šurkon smisli trufo bistvo. Večinoma je problem zatiranja določenih občutkov, kak je npr. manjvrednost. Vzporedno je tu še krivda.

Lejko je pa tudi, ka gemleš gesti kak vrednoto, kak je Mandi omejno. Tu je malo menši problem spremeniti navado, ker je dokaj "common sense" logično, ka zaradi toga či več gejš neboš bole močen, oz. neboš profitejro v pravon smisli ...

Občutki manjvrednosti so v naši generaciji (ge san 87) preci velki. Težko posplošin sicer, ka je krivo nekšo stanje duha družbe, oz. če je, je nej to vse. Večino vsega je kombinacija staršov ter genov (geni so pa v bistvi še vse nazaj, ka je ostalo od pra-pra-pra staršov ...) ...

Enostavno se sprememba lejko zača samo pri sebi. Fčiti se o ton, ka je zdravo, pa ka nej, je nesmisel. Po intuiciji znamo vsi, ka je zdravo, pa ka nej. Či boš se samo pito to pitanje, boš fčasi znal odgovor za sakšo gesti, keroga gejš. Vonj, okus, otip gestija, pa znaš. Nej trbej filozofejrati.

Ponavadi točno znamo, kda gejmo neka "samo zato ka gejmo", ali pa npr. gejmo, čigli nan je nej v naravi, ka bi telko geli ali pa nezdravo geli (mogoče ščemo kaj potlačiti? bižimo od koj, ka je totalno smiselno, ka bi v ton trenutki vači blo za napraviti?) ... ali pa po drujgi strani odvračamo gesti (zaradi krivde, npr.) ... na ton mesti se je dobro pitati, za koj vse se počujtimo krivo in probati razrešiti, ka se da ...

Večinoma je psihologija. Zaj ka je drujgo je genetika, ge se rejsan težko zavedaš vzrokov, ker so prepleteni v gene od ogromno generacij nazaj in ti je pač dano, ka boš malo bole šurki. Ali či te lidge gejo zdravo, majo še seeno menje nevol kak nešče što je suji pa pige, kadi, gej nezdravo, ipd.

Glede na to, ka je večino v emocijaj in posledično miselnih procesaj, bi se bilo mogoče najbole smiselno pitati, kak fejst pomemben je faktor ozaveščenosti lidi, ka probajo z deco gučati o čimveč mogočih problemih (opet je fora, ka intiutivno znaš, ka male neka muči ... pitanje je samo, če vupaš biti zadosti "ranljivi", ka boš o teh stvareh gučo).

Vzporedno je fejst pomembno tudi, ka deco ne kaznuješ zaradi izkazovanje čustev, ker če nej na te način jeze neboš razčisto. Predstavljate si, ka se štukate s partneron, pa se of zdera na vas. Mislite, ka de njemi v kakršen koli hasek v tiston momenti, če njemi povejte "Zaj pa za kazen v sobo". Rešitev je intiutivno se vklopiti v človeka pa probati razmiti, ka ga muči. Dati njemi čim več maneverskoga prostora, ka se odpre. Samo tak de lejko izrazo vse ... in sčasoma se pride do ene "sredine", ge se emocije pozdravijo z izražanjon in realnejšin uvidon v problem. Torej je fejst logično, ka ne pomaga nej zderanje, nej bitje in nej to, ka idete kraj od problema - torej, ka si zatiskate oči. Isto ne pomaga kriticizem, ker prispeva k krivdi. Človik vse san zna, ka je narobe napravo. Nuca samo nekoga, ob kon ma zavupanje, ka se lejko odpre.

Kriticizma, kaznovanja za izražanje emocij in zatiskanja oči je prinas puno. Pa nej samo prinas, seposedi pač - navsezadnje so to univerzalni obrambi mehanizmi. Mogoče to pomejni, ka trbej biti vmes ranljivi. Čigli čujtiš emocije, ker ti je ob takši stvari neugodno, ker si nej vajeni ravnati z diteton na te način, ka bi ga poslujšo in samo poslujšo, je po moje vseeno vrejdno. Nej samo za blagor diteta, tuj zaradi tebe samoga. Viditi mimo svojih štorij v glavi, in viditi dejte, to je nekak bistvo vsega ... delo čaka ... :)