Malo v šali, malo zares, danes praznujemo dan norcev ali dan šale, lahko pa ga označimo tudi kot dan potegavščin. Gre za neuraden praznik, ki izvira iz 18.stoletja iz časov kralja Ludvika XIV, po drugi teoriji pa naj bi začetki neformalnega dneva šal in p
Tradicija praznika
Običaj, kot ga poznamo danes, naj bi izviral v 18. stoletje, v čas sončnega kralja Ludvika XIV., ko je le-ta ta dan razglasil za dan norcev oz. dan lažnivcev. Predvsem zaradi tega, ker ga je njegov dvorni norček pošteno našalil.. Dvorni norček je bil oseba, ki je ob druženjih ponavadi z šalami zabaval ljudi. To je bil običaj predvsem med premožnimi ljudmi in takratnimi vladarji, ko so v svojih rezidencah ( gradovih) gostili družabne prireditve. Poenostavljeno povedano, dvorni norci so skrbeli za zabavo. Mnogi tako menijo, da gre pri običaju prvega aprila,. ki se je ohranil vse do danes, za ostanke običajev, ki so jih praznovali ob spomladanskem enakonočju v ciklusu. ko so se slavja začela na dan starega leta, to je 25. marca, končala pa so se sedem dni kasneje, natanko 1. aprila. Po drugi razlagi pa naj bi prvič praznovali dan norcev v Franciji, in to potem, ko je ta sprejela gregorijanski koledar. Tako je dan, namenjen norčavosti in posmehovanju drugim, najprej bil prisoten samo v Franciji, kasneje v 20. stoletju, predvsem po zaslugi televizije in radia, pa se je do do danes razširil po celem svetu, torej gre za vse svetovni prenos običaja. V zadnjih 20 letih se je navada 1. aprila še toliko bolj razpasla v smeri šal, seveda po zaslugi spleta.
Čeprav bi naj sončni kralj Ludvik veljak kot začetnik tega neformalnega praznika ali običaja, pa po drugi strani zgodovinarji omenjajo še zgodnejše obdobje in sicer 16. stoletje, ko naj bi do tega prišlo po zamenjavi julijanskega koledarja z gregorijanskim in praznovanjem novega leta 1. januarja. Pred tem so praznovali novo leto 25. marca vse do 2. aprila. Ker so praznovanja prestavili za nekaj mesecev, so se 1. aprila zaradi navade še vedno želeli zabavali in so se tako začeli šalili na račun tistih, ki za spremembo niso vedeli in jim delili lažna darila, na njihov račun pa zganjali šale.
Spet tretji govorijo, da običaj ne izvira iz Francije, ki naj bi veljala za matico tega dneva, ampak naj bi v Angliji prvoaprilske šale cvetele že dolgo pred uvedbo gregorijanskega koledarja. Damjan J. Ovsenec meni, da prvoaprilski običaji slavijo pomladno enakonočje in izvirajo iz praindoevropskega kulturnega kroga. Ovsec še omenja teorijo, da naj bi izvor praznika segal v Augsburg, kjer so 1. aprila leta 1530 med menjavanjem kovancev v obtoku najkrajšo potegnili na velike zaslužke računajoči špekulanti, ki so se jim krajani potem posmehovali. Tako je to postal praznik laži in prevar.
Dan, ko te "nategnejo" mediji
1. april je postal tako prepoznaven, da tudi najresnejše medijske hiše niso imune na njega. Zakaj? Namreč na ta dan mediji z novico, ki seveda ni resnična in je namenjena kot šala, radi "nategnejo" svoje bralce/poslušalce/gledalce. Tako plasirajo ponavadi v svoj dnevni uredniški izbor eno lažno novico, s katero vas hočejo našaliti. Raziskave govorijo, da nas nasede kar precej ljudi na svetu in da najprej sploh ne opazimo, da gre za šalo. Zgodovina tako govori, da si je eno izmed najbolj odmevnih šal leta 1957 privoščil angleški BBC, ki je v svojem programu Panorama objavil, da so v Švici začeli pobirati špagete z dreves, ki rastejo samo v Švici. Veliko ljudi je šali nasedlo in poklicalo v redakcijo, da bi izvedeli, kje bi lahko tudi oni kupili takšna drevesa, ki bi jih nato gojili doma. Zabavno, ni kaj. Na več kitajskih in južnokorejskih spletnih straneh so pred nekaj leti objavili, da je ameriški CNN poročal, da so ubili ustanovitelja Microsofta Billa Gatesa. Tudi tej šali je verjelo veliko ljudi. Nacionalna televizijska postaja TVM na Malti pa je leta 1995 celo objavila, da so odkrili nov podzemni prazgodovinski temelj, v katerem je bila tudi mumija, naslednje leto pa so si privoščili še vse voznike avtomobilov, ko so objavili, da bodo morali vsi vozniki po novem voziti po desni strani cestišča, in ne več po levi.
Ko medij sam postane žrtev potegavščine
Precej prepoznavna ameriška tiskovna agencija AP ( Associated Press ) pa je leta 1983 objavila najbolj odmevno razlago do sedaj in katero so nato povzeli številni časopisi. A zaplet je bil v tem, da odmevnost ni bila zaradi tega, ker bi bila razlaga izvora običaja prava, pač pa ker je omenjena tiskovna agencija bila sama žrtev potegavščine. Tako je Jospeh Boskin, profesor zgodovine na bostonski univerzi, poskrbel za potegavščino in v prispevku dejal, da so prvi april inavgurirali v času rimskega cesarja Konstantina Velikega, ki je dvornemu norcu Kuglu za en dan prepustil oblast, ta pa je nato sprejel odlok, da bo 1. april vedno dan norcev. Na AP so potrebovali kar nekaj tednov, preden so ugotovili, da so bili žrtev prvoaprilske potegavščine. Profesorju je tako uspelo prelisičiti kar nekaj svetovnih medijev. ( vir. dnevnik.si )
Tekst: Jernej Flisar
