V Evropi se je lani januarja povprečno rodilo za 14 odstotkov manj otrok kot v prejšnjih letih, navaja študija in pojasnjuje, da je bil razlog za to najverjetneje strah v luči zdravstvene in družbene krize v času prvega vala pandemije covida-19.
Ekipa znanstvenikov iz Švice, ki je študijo objavila v znanstveni reviji Human Reproduction, je opozorila, da je število rojstev najbolj upadlo v državah z najstrožjimi ukrepi za zajezitev širjenja okužb v začetku leta 2020 in v državah s prezasedenimi enotami intenzivne nege devet do deset mesecev pozneje.
Menijo, da bi to lahko privedlo do dolgoročnih demografskih sprememb, zlasti v zahodni Evropi, kjer se prebivalstvo stara.
»Zdi se, da se je devet mesecev po začetku pandemije število rojstev zmanjšalo v državah, kjer so imeli zdravstveni sistemi težave in so bile zmogljivosti bolnišnic presežene. Dlje kot so trajale omejitve, tem manj je bilo nosečnosti. To velja tudi za države, ki jih pandemija ni resno prizadela,« je dejal prvi avtor študije Leo Pomar.
Pri tem je dodal, da je na zmanjšanje števila rojstev verjetno vplival strah parov v luči zdravstvene in družbene krize v času prvega vala okužb.
Največji upad je bil zabeležen v Litvi in Romuniji
V Veliki Britaniji se je število rojstev januarja lani v primerjavi z januarjem 2018 in 2019 zmanjšalo za 13 odstotkov, medtem ko se je število otrok, rojenih na Škotskem, zmanjšalo za 14 odstotkov.
Največji upad je bil zabeležen v Litvi in Romuniji, in sicer za 28 oziroma 23 odstotkov. Na Švedskem, ki ni uvedla strogih omejitev, a je vseeno imela veliko smrtnih primerov, pa se število rojstev ni zmanjšalo, navaja študija.
Čeprav je število rojstev zdaj ponovno naraslo, je bil marec edini mesec v letu 2021, v katerem je bilo število rojstev primerljivo s številkami pred pandemijo, so še povedali avtorji študije.
