Kratki kritični utrinek v nemirnih časih na dan starega in novega praznika - dneva zmage in dneva Evrope.
"Medtem ko Dan Evrope praznujemo od leta 1986, ko je 9. maja 1950 tedanji francoski zunanji minister Robert Schuman predstavil deklaracijo o gospodarskem sodelovanju evropskih držav, s čimer je postavil temelje današnje Evropske unije, pa je 9. maj v svetovni polpretekli zgodovini pomemben tudi, ker na ta dan (Dan zmage) obeležuje zlom Hitlerjeve nacistične Nemčije leta 1945.
Druga svetovna vojna je dodobra premešala svetovni zemljevid, zdesetkala svetovno prebivalstvo (še posebej Žide in Rome), ustvarila uničujoče jedrsko orožje in na široko odprla pot (neoliberalnemu) kapitalizmu na “zahodu” in obenem vzpostavila njegov antipod v socialističnem “vzhodu”. Blokovska delitev je zaznamovala Svet druge polovice 20. stoletja. Padec Berlinskega zidu in železne zavese je na prvi pogled prišel “kot strela z jasnega”. Socializem, ki je do osemdesetih let že povsem izgubil stik z izvornimi Marxovimi idejami, je podlegel potrošniškemu izobilju, ki je vladalo v zahodni Evropi. Saj se menda še spomnimo “nakupovanj” v Avstriji pred slabima dvema desetletjema in več.
Tudi Titovi Jugoslaviji, ki si po maršalovi smrti, ni mogla več opomoči, uničujoči udarec kapitalizma na vzhod ni prizanesel. Slovenci smo jo tokrat solidno poceni odnesli in samostojno zakorakali v Evropo. Sledila so svobodna in divja devetdeseta. Pravzaprav bi bilo pravilneje napisati čudežna devetdeseta. Liberalna demokracija je vladala, izginjalo je orožje, izginjali so milijoni, izginjala so podjetja, počasi so začeli izginjati kmetje (vseeno je bila prehranska samooskrba Slovenije takrat zelo spodobnih 70%). Nato je bil sončni mrk in bil je milenium in že smo se pogajali za EUNATO … In še malo pa smo bili notri. Janša je vmes predsedoval Evropski Uniji.
Po koncu predsedovanja pa je šlo le še navzdol. Tako je skoraj popolnoma izginil slovenski gradbeni sektor, njegovi grobarji pa so “državi dali za kavo” in kot kaže srečno živijo do konca svojih dni. Pomurje je ostalo brez dveh paradnih kobil Mure in Pomurke.
V preteklih dveh letih pa je izraz kriza postal stalni spremljevalec medijev in medijskih prispevkov ter naših življenj nasploh. Praktično nemogoče se ji je izogniti ali jo obiti. Stiska nas tako, kot novi dan Evrope stiska stari dan zmage za vrat. Dan spomina na zmago nad fašizmom izrinja dan združene Evrope. Ta se skupaj predaja neoliberalnemu kapitalnemu valu, ki nas meče iz krize v krizo in nas sili v nenehen in v enormen gospodarski in tehnološki razvoj in v nenehno varčevanje obenem, kar pa za posledico ima dejstvo, da ljudje v vseh ozirih živimo tako potratno, da bi za preživetje rabili najmanj še dodatno polovico planeta (ki pa je nimamo!!!). Socialne razlike med ljudmi so nepojmljive in bi, če si dovolim manjši anahronizem, mestoma presenetile celo srednjeveško fevdalno gospodo. Peščica upravlja kolesje svetovnega toka kapitala in s tem poriva ostalih 99% prebivalstva proti pragu revščine, včasih tudi krepko čezenj.
Ljudje trpimo zaradi novih, sodobnih bolezni, ki smo jih sami ustvarili v slepi želji po napredku in po nadmoči. Silen razvoj komunikacijskih tehnologij, na čelu z vsemogočnim internetom nas je kot človeška bitja odtujil. Osnovno in edino dobro lastnost, t.j. prost pretok znanj in informacij, pa nam z vrinjanjem sumljivih dokumentov ala ACTA itak nameravajo zaračunavati in predvsem nadzirati.
Je po vsem naštetem današnja Evropa res vredna tega, da s svojim praznikom prevzema mesto prazniku, ko so se evropske države nesebično združile v boju prosti nacističnemu zlu?
Naj se na koncu dotaknem še enega zanimivega in pomenljivega sovpadanja, da ne rečem naključja. Slovenija je v EU vstopila prvega maja. Na praznik dela. Če si lahko dovolim manjšo nesramno špekulacijo vas sprašujem, ali bomo čez nekaj časa prvega maja praznovali praznik dela ali praznik slovensko-evropskega prijateljstva? Vrag vzame šalo v trenutku, ko se zavemo, da so nam pravkar že skoraj vzeli drugi maj. In še manj smešna postane situacija, ko omenimo, da je že več kot 22% Prekmurk in Prekmurcev brezposelnih (in zavedajmo se, da je to zgolj številka evidentiranih iskalcev zaposlitve!).
Ko smo se prisiljeni spraševati, kako preživeti mesec z okrog 115 €. Ko beremo, da (H)AHA Moda širi Murino proizvodnjo v Srbijo, se nam spet lahko zazdi, da se nekdo šali. A morda je tokrat šala nekoliko preveč neokusna. Morda bo tokrat Prekmurkam in Prekmurcem prekipelo tako, kot je po bankrotu v začetku tega tisočletja prekipelo delavcem v Argentini, ko so zasedli zaprte, bankrotirane tovarne in v njih družno, samoupravno zagnali proizvodnjo. Dejstvo, da je danes Argentina država z zelo stabilnim gospodarstvom, z zadovoljnim prebivalstvom in z vedno več migranti, naj oceni vsak po svoje.
Kakor moje prepričanje, da ima Prekmurje izjemen potencial da postane samooskrbna, zadovoljna in obiskana Eko regija. In navsezadnje, naj vsak izbere kaj bo danes proslavljal. Dan zmage, dan Evrope ali kar oba. Sam ne bom proslavljal ne enega ne drugega, ker ni česa za proslavljati. Treba se je upreti. Postati človek. In človek človeku. Zato bom jutri skušal biti čim bolj človek. Ker človeka ne gradijo prepričanja, gradijo ga dejanja. Vendar, če hočeš spremeniti človeka, moraš spremeniti celo vas."
Samuel Friškič
