Bila je mila zima, ko so se greli. Na ognju. Prišla je vroča pomlad in še vedno se grejejo. S to razliko, da zdaj na soncu ter še vedno na njim tuji zemlji. In če Strojanove obtožujejo izsiljevanja države, lahko državo obsodimo izsiljevanja datumskih rokov. Minister Podobnik, ki mu zdaj postavljeni roki ne dišijo, še več, ne zdijo se mu magični, očitno pozablja na obljubo države, ki je družini ponudila roko odrešitve. »Magični« 15. april, ki so si ga po besedah Podobnika seveda izmislili Strojanovi, torej ni obvezujoč. Konec koncev Strojanovi igrajo tako, kot reče država. če seveda odmislimo lobije v ozadju, ki perejo možgane naivni romski družini. Pomenljivo, rahločutno, s prizvokom priskutnega okoriščanja. Slovenija s tem ne dobiva le zgodbe, ki bo romala v anale zgodovine, dobivamo narodno izkoriščane državljane, ki bodo vsake toliko časa očitno primorani nadomestiti Joška Jorasa v vlogi cirkusanta, ko v Dragonji ne bo vode. S prizvokom ciganije seveda. Ki ni slovenska. še manj moderna. Ne diši po kapitalizmu. Smrdi kot kapitalizem, če ga zlorabiš. »Posiliš« ali kakorkoli že. Nikoli pozabljeni Cigani Strojanovi bodo ostali. Samo to. In nič drugega. To, da so imeli, recimo, veliko otrok, po čemer v vsebolj upokojeni naciji hrepeni slovenska država, ne bo važno. Ker niso del državljanov Slovenije. Ljudje z dostojanstvom človečnosti. Si upamo zapisati tako kronologijo?
Takšna bi lahko bila nekoč, v ne tako daljni prihodnosti. Pri tem nam že zdaj niso v ponos citati, kot je recimo »jaz Strojanove (skup z otroci – recimo raje podganami) zastonj kastriram«, ki jih lahko najdemo na enem od forumov, ki ga gospod Google kot prvega ponudi na svojem pladnju, če vpišemo ime najbolj razpoznavne slovenske družine minule zime. Spominja na barok. Toda z drugačnim prizvokom. Prekomerno upodabljanje čustev zdaj že a priori ne implicira blišča in čistosti, zdaj ju preobrača v bran tistim, ki poskuse cyber indoktrinacije tudi samozadostno sprejmejo. Skoraj fiktivna zamisel o strpni državi nam sizifovsko polzi izpod rok. Stalno tarnanje o tem, da smo Slovenci nestrpni, je neumno. Toda ne opravičljivo. Jasno je. V ostalih državah je situacija podobna. Ne odstopamo. Pravzaprav sledimo vzorcem, ki vladajo drugje. In prvi imamo zakon o romski skupnosti. V času desno nagibajoče se politične tehtnice. čeprav si ga Romi sami ne želijo. Z logično miselnostjo jih moramo podpreti. Dela jih drugačne. Tako kot tiste, ki jih etiketiramo kot slepe. Niso slepi, ampak ne vidijo. Logično.
Kako logična bo vnovična, dokončna preselitev Strojanovih, seveda niti ni tako pomembno. Političnih točk vlada v nobenem primeru ne bo izgubila. Bolj kot to lahko v oči bode polžje premikanje aktivnosti iskanja lokacije s strani Komisije za zaščito romske etnične skupnosti, ki ji poveljuje okoljski minister. štirimesečna potrpežljivost je očitno prekipela tudi Strojanovim. če je le-ta logična, pa nelogično ostaja izpodbijanje dejstva o šoloobveznih otrocih. S preselitvijo na novo lokacijo v tem trenutku, dobra dva meseca pred koncem pouka, svojim potomcem romske staroste gotovo ne bodo naredile nobene usluge. Zdi se, da se bomo morali ponovno pripraviti na še en medijski reality show. Z eno razliko. V enem, ki se že odvija, pred državo seksajo, v drugem, ki prihaja, na njo čakajo. Smrdi po naivnosti?
